Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnaJur (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
AnaJur (pogovor | prispevki)
Vrstica 30:
V [[srednji vek|srednjem veku]] so Orfeja večkrat upodobili s [[Kristus]]om (npr. v [[katakomba|katakombah]]), saj so verjeli, da Orfej napoveduje Kristusov prihod. Po [[Boetij]]u so Evridiko povezovali z nečisto in grešno [[Eva|Evo]]. Nekateri pisci so celo v Aristaju videli krepost, od katere je Evridika bežala in je bila zato tudi kaznovana s tem, da jo je pičila kača.
 
V [[renesansa|renesansi]] pa je Evridika dobila novo podobo – postala je Orfejeva vodnica na poti proti večnosti. Enačili so jo namreč z božjo dušo. Tako je [[Marsilio Ficino]] ustvaril lik Orfeja, ki se je po drugi Evridikini izgubi odrekel ljubezni do ženske in se posvetil ljubezni do [[Bog]]a (gr. agape, lat. caritas).<ref>Agape je božje dajanje samega sebe skozi dejanja ljubezni. Je nasprotje poželjivi telesni ljubezni (eros). ''Vir: Adam, A. (2009): ''Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni. Ljubljana: Sophia. Str. 64.''</ref>
 
[[Rainer Maria Rilke]], eden najpomembnejših [[lirik]]ov v nemškem prostoru, je svoj cikel 55 [[sonet]]ov iz leta 1922 naslovil ''Soneti Orfeju'', leta 1191 pa je [[Guillaume Apollinaire]] izdal poezije z naslovom ''Bestiaire ou Le cortège d'Orphée''.
Vrstica 36:
[[Slika:Nymphs finding the Head of Orpheus.jpg|thumb|left|John William Waterhouse: ''Nimfe so odkrile Orfejevo glavo'']]
 
V [[dramatika|dramatiki]] pa Orfeja in Evridiko srečamo tudi v drami ''Orfej'' iz leta 1926. Gre za delo francoskega pisca [[Jean Cocteau|Jeana Cocteauja]], ki je na Orfejevo temo posnel tudi [[film]] (1949), del [[triologija|triologije]]: ''Orphee'', ''Le testament d'Orphee'' in ''Le Sang d'un Poete.''<ref>Adam, A. (2009);: ''Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni.'' Ljubljana: Sophia. Str. 93.</ref>
V [[Slovenija|slovenskem]] [[ljudsko slovstvo|ljudskem izročilu]] pa [[legenda]]rnega pevca, ki obvlada celo podzemske sile, srečamo v narodni pesmi ''Godec pred peklom''. Orfeja v ''[[Sonetni venec|Sonetnem vencu]]'' omenja tudi največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. Orfej v pesmi predstavlja pesnika, ki bi zedinil Slovence in zbujal narodni ponos.