Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
[[Slika:Jean-Baptiste-Camille Corot - Orphée (modification).jpg|thumb|Jean Baptiste Camille Corot: ''Orfej vodi Evridiko iz podzemlja'']]
V [[renesansa|renesansi]] pa je Evridika dobila novo podobo – postala je Orfejeva vodnica na poti proti večnosti. Enačili so jo namreč z božjo dušo. Tako je [[Marsilio Ficino]] ustvaril lik Orfeja, ki se je po drugi Evridikini izgubi odrekel ljubezni do ženske in se posvetil ljubezni do [[Bog]]a (gr. agape, lat. caritas).<ref>Agape je božje dajanje samega sebe skozi dejanja ljubezni. Je nasprotje poželjivi telesni ljubezni (eros). ''Vir: Adam, A. (2009): Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni. Str. 64.''</ref>
[[Rainer Maria Rilke]], eden najpomembnejših [[lirik]]ov v nemškem prostoru, je svoj cikel 55 [[sonet]]ov iz leta 1922 naslovil ''Soneti Orfeju'', leta 1191 pa je [[Guillaume Apollinaire]] izdal poezije z naslovom ''Bestiaire ou Le cortège d'Orphée''.
V [[dramatika|dramatiki]] pa Orfeja in Evridiko srečamo tudi v drami ''Orfej'' iz leta 1926. Gre za delo francoskega pisca [[Jean Cocteau|Jeana Cocteauja]], ki je na Orfejevo temo posnel tudi [[film]] (1949), del [[triologija|triologije]]: ''Orphee'', ''Le testament d'Orphee'' in ''Le Sang d'un Poete.''<ref>Adam, A. (2009); ''Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni.'' Str. 93.</ref>
V [[Slovenija|slovenskem]] [[ljudsko slovstvo|ljudskem izročilu]] pa [[legenda]]rnega pevca, ki obvlada celo podzemske sile, srečamo v narodni pesmi ''Godec pred peklom''. Orfeja v ''[[Sonetni venec|Sonetnem vencu]]'' omenja tudi največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. Orfej v pesmi predstavlja pesnika, ki bi zedinil Slovence in zbujal narodni ponos.▼
== Orfej in Evridika v operi ==
Mit o Orfeju in Evridiki je na koncu 16. in začetku 17. stoletja zaživel v prvih treh [[opera]]h, in sicer v ''Evridiki'' Jacopa Perija (1600), ''Evridiki'' Giulia Caccinija (1600) in ''Orfeju'' [[Claudio Monteverdi|Claudia Monteverdija]] (1607). Opera ''Orfej in Evridika'' je tudi eno najprepoznavnejših del [[Nemec|nemškega]] [[skladatelj]]a Christopha Willibalda [[Gluck]]a, motiv nimfe in pevca pa je prevzel tudi [[Avstrija|avstrijski]] skladatelj Franz [[Joseph Haydn]] v svojem delu ''L'anima del Filosofo'' oziroma ''Orfej in Evridika'' (1791).
== Orfej in Evridika v slikarstvu in kiparstvu ==
Trenutek, ko Evridiko piči [[kača]], je ujel [[Firence|firenški]] slikar Jacopo di Arcangelo (Sellaio) okrog leta 1480.
Vrstica 42 ⟶ 52:
Veliki italijanski kiparski mojster [[Antonio Canova]] je leta 1776 izdelal skulpturo Orfeja in Evridike, prav tako je [[bron]]asti kip pevca in njegove žene izoblikoval Jacques Zwobad. Isti motiv je uporabil tudi francoski kipar [[Auguste Rodin]], leta 1967 pa je slovenski [[kipar]] Bojan Kunaver v [[Ljubljana|Ljubljani]] razstavil svoji skulpturi ''Evridika'' ter ''Orfej in Evridika.''<ref>Kunaver, B. (1997): ''Kunaver''. Ljubljana: samozaložba.</ref>
▲V [[Slovenija|slovenskem]] [[ljudsko slovstvo|ljudskem izročilu]] pa [[legenda]]rnega pevca, ki obvlada celo podzemske sile, srečamo v narodni pesmi ''Godec pred peklom''. Orfeja v ''[[Sonetni venec|Sonetnem vencu]]'' omenja tudi največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. Orfej v pesmi predstavlja pesnika, ki bi zedinil Slovence in zbujal narodni ponos.
== Zanimivosti ==
| |||