Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27:
Prva dramska upodobitev mita o Orfeju in Evridike je [[Ajshil]]ova [[drama]] ''Basaride'', od katere so ostali le [[fragment]]i. Orfej in Evridika se pojavita tudi v četrti knjigi [[Vergilij]]eve ''Georgike''. Tukaj pa Vergilij vpelje še lik Aristaja, zaščitnika čred in sadovnjakov, ki je s poskusom posilstva pahnil Evridiko v smrt.<ref>Evridika je namreč bežala pred Aristajem, ko jo je pičila kača in je nato umrla. Evridikine prijateljice nimfe pa so se Aristaju maščevale tako, da so nad njegove čebele poslale kugo.</ref> Najznamenitejšo mitološko različico, ki v ospredje postavi ljubezen med pevcem in nimfo, pa je zapisal rimski pesnik [[Publij Ovidij Naso]] v svojih ''[[Metamorfozah]]'' in zato iz svoje pripovedi izvzel Aristajev lik.
V [[srednji vek|srednjem veku]] so Orfeja večkrat upodobili s [[Kristus]]om (npr. v [[
[[Slika:Jean-Baptiste-Camille Corot - Orphée (modification).jpg|thumb|Jean Baptiste Camille Corot: ''Orfej vodi Evridiko iz podzemlja'']]
V [[renesansa|renesansi]] pa je Evridika dobila novo podobo – postala je Orfejeva vodnica na poti proti večnosti. Enačili so jo namreč z božjo dušo. Tako je [[Marsilio Ficino]] ustvaril lik Orfeja, ki se je po drugi Evridikini izgubi odrekel ljubezni do ženske in se posvetil ljubezni do [[Bog]]a (gr. agape, lat. caritas).<ref>Agape je božje dajanje samega sebe skozi dejanja ljubezni. Je nasprotje poželjivi telesni ljubezni (eros). ''Vir: Adam, A. (2009): Evridika in Orfej: od zrcalne k mnogoteri ljubezni. Str. 64.''</ref>
Mit o Orfeju in Evridiki je na koncu 16. in začetku 17. stoletja zaživel v prvih treh [[opera]]h, in sicer v ''Evridiki'' Jacopa Perija (1600), ''Evridiki'' Giulia Caccinija (1600) in ''Orfeju'' [[Claudio Monteverdi|Claudia Monteverdija]] (1607). Opera ''Orfej in Evridika'' je tudi eno najprepoznavnejših del [[Nemec|nemškega]] [[skladatelj]]a Christopha Willibalda [[Gluck]]a, motiv nimfe in pevca pa je prevzel tudi [[Avstrija|avstrijski]] skladatelj Franz [[Joseph Haydn]] v svojem delu ''
Trenutek, ko Evridiko piči [[kača]], je ujel [[Firence|firenški]] slikar Jacopo di Arcangelo (Sellaio) okrog leta 1480.
Marcantonio Raimondi je tako okrog leta 1510 vgraviral podobo Orfeja, ki pelje Evridiko iz podzemlja. Isti motiv so upodobili tudi številni drugi [[slikar]]ji, kot so: [[Domenico Campagnola]], Alessandro Varotari (Padovanino), Jacopo Vignali, [[Jean Raoux]], Jean Baptiste Camille Corot in [[Giambattista Tiepolo]], ki je s podobo Orfeja in Evridike poslikal strop [[Benetke|beneške]] palače Palazzo Sandi.
Na platno so motiv Orfeja v podzemlju prenesli: Jan Brueghel (1594), [[Belgija|Belgijec]] Frans Francken II. (ok. 1600-1605), Francoz Jean Restout (1763) idr. S [[freska|fresko]] Orfeja pred Hadom in Perzefono pa sta italijanska slikarja Anselmo Guazzi in Agostino da Mozzanega okrasila t. i. Ovidijevo sobo v
Vergilijevi različici mita je sledil Italijan Niccolò dell’Abate, ki je okrog leta 1570 naslikal Evridiko v begu pred Aristajem. Andre Corneille Lens pa je okrog leta 1770 upodobil Evridiko, ki jo putti spremljajo v podzemlje. Orfeja in Evridiko sta naslikala tudi [[Francoz]] [[Nicolas Poussin]] in [[lord]] [[Frederick Leighton]].
Leta 1967 pa je slovenski [[kipar]] Bojan Kunaver v [[Ljubljana|Ljubljani]] razstavil svoji skulpturi ''Evridika'' ter ''Orfej in Evridika.'' <ref>Kunaver, B. (1997): ''Kunaver''. Ljubljana: samozaložba.</ref>▼
▲Veliki italijanski kiparski mojster [[Antonio Canova]] je leta 1776 izdelal skulpturo Orfeja in Evridike, prav tako je [[bron]]asti kip pevca in njegove žene izoblikoval Jacques Zwobad. Leta 1967 pa je slovenski [[kipar]] Bojan Kunaver v [[Ljubljana|Ljubljani]] razstavil svoji skulpturi ''Evridika'' ter ''Orfej in Evridika.''
V [[Slovenija|slovenskem]] [[ljudsko izročilo|ljudskem izročilu]] pa [[legenda]]rnega pevca, ki obvlada celo podzemske sile, srečamo v narodni pesmi ''Godec pred peklom''. Orfeja v ''[[Sonetni venec|Sonetnem vencu]]'' omenja tudi največji slovenski pesnik [[France Prešeren]]. Orfej v pesmi predstavlja pesnika, ki bi zedinil Slovence in zbujal narodni ponos.
== Zanimivosti ==
Vrstica 52 ⟶ 57:
=== Dva Orfeja ===
Grški [[zgodovinar]] [[Herodot]] je menil, da sta obstajala dva različna Orfeja. En Orfej naj bi potoval z [[Argonavti]], da bi pomagal [[Jazon]]u v boju s [[sirena|sirenami]], drugi pa naj bi bil tisti Orfej, ki so ga ljudje poznali kot izvrstnega glasbenika.<ref>Adam, A. (2009): ''
=== Orfejev spomenik na Ptuju ===
[[Ptuj]]ski Slovenski trg krasi petmetrski [[monolit]] iz [[pohorski marmor|pohorskega marmorja]]. Gre za največji spomenik odkrit v rimski provinci Zgornji Panoniji, postavljen Marku Valeriju Veru, županu Poetovione v drugem stoletju. Na osrednjem [[relief]]u je upodobljen Orfej, ki v žalosti za umrlo Evridiko igra na liro. Od tod izhaja tudi samo ime spomenika.<ref>Pokrajinski muzej Ptuj Ormož: http://www.pok-muzej-ptuj.si/index/povodnov_muzej_in_orfejev_spomenik/lang/sl/</ref>
== Opombe ==
Vrstica 60 ⟶ 69:
== Viri ==
*Adam, A. (2009): ''
*ICONOS, Viaggio interattivo nelle Metamofrozi di Ovidio: http://www.iconos.it/index.php?id=185
*Kos, J. (2005): ''Pregled svetovne književnosti.'' Ljubljana: Državna založba Slovenije.
| |||