Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
=== Orfej in Evridika ===
Orfej - največji grški mitični pesnik, sin [[Trakija|traškega]] kralja [[Ojager|Ojagra]] in [[muza|muze]] [[Kaliopa|Kaliope]], je bil poročen z lepo najado<ref>Najada je nimfa, ki živi v vodi. ''Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika.''</ref> [[Evridika|Evridiko]], ki jo je imel zelo rad. Nekoč jo je pičila [[kača]] in Evridika je umrla. Orfej pa njene smrti ni prenesel in je sklenil, da gre ponjo v Had. V deželi mrtvih je vladarja podzemlja - [[Perzefona|Perzefono]] in [[Had]]a - ganil s svojo glasbo. Evridiko sta mu vrnila pod pogojem, da se na poti nazaj na svet ne bo ozrl. A ko sta bila z Evridiko že blizu izhoda, je Orfeja zaskrbelo, da bi Evridika opešala in se je ozrl. Tedaj pa je [[nimfa|nimfi]] spodrsnilo in Orfej jo je izgubil za vedno.
Obupani [[pevec]] je zaman poskušal spet prečkati reko v podzemlje in tako sedem dni presedel pri stigijskem bregu ter se nato umaknil v planine [[Balkan]]a. [[Slika:Frederic Leighton-Orfeo ed Euridice-1864.jpg|thumb|left|Frederic Leighton: ''Orfej in Evridika'']]▼
=== Orfejeva smrt ===
Vrstica 18 ⟶ 19:
Orfejski mit (tudi orfejski motiv) je motiv potovanja v onostranstvo. Ime nosi po antičnem junaku Orfeju, ki se je napotil v Had po svojo ženo. Tak motiv se v [[literatura|literaturi]] pojavi že v [[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]], kjer [[Gilgameš]] pojde v onostranstvu k nesmrtnemu Utnapištimu. Orfejski mit je prisoten tudi v [[Homer]]jevi ''[[Odiseja|Odiseji]]'', kjer Odisej po nasvetu čarovnice [[Kirka|Kirke]] obišče podzemlje, najti pa ga je mogoče tudi v [[Vede|staroindijskih Vedah]], kjer junak Načiketas pojde v carstvo smrti k bogu Jami.
== Umetniške upodobitve ==
▲[[Slika:Frederic Leighton-Orfeo ed Euridice-1864.jpg|thumb|left|Frederic Leighton: ''Orfej in Evridika'']]
V [[umetnost]]i je bil mit Orfeja in Evridike priljubljen že v [[antika|antiki]]. Poleg uprizoritve Orfeja, ki igraje na [[lira|liro]] skuša pridobiti ljubljeno ženo, so mnogi upodobili tudi Evridiko in Orfeja na poti iz podzemlja, in sicer najpogosteje v trenutku, ko se slednji ozre za nimfo. Take podobe so krasile antične vaze, stene, bile so vklesane v kamen ipd.
Vrstica 28 ⟶ 29:
V [[srednji vek|srednjem veku]] so Orfeja večkrat upodobili s [[Kristus]]om (npr. v [[katakombe|katakombah]]), saj so verjeli, da Orfej napoveduje Kristusov prihod. Po [[Boetij]]u so Evridiko povezovali z nečisto in grešno [[Eva|Evo]]. Nekateri pisci so celo v Aristaju videli krepost, od katere je Evridika bežala in je bila zato tudi kaznovana s tem, da jo je pičila kača.
[[Slika:Jean-Baptiste-Camille Corot - Orphée (modification).jpg|thumb|Jean Baptiste Camille Corot: ''Orfej vodi Evridiko iz podzemlja'']]
V [[renesansa|renesansi]] pa je Evridika dobila novo podobo – postala je Orfejeva vodnica na poti proti večnosti. Enačili so jo namreč z božjo dušo. Tako je [[Marsilio Ficino]] ustvaril lik Orfeja, ki se je po drugi Evridikini izgubi odrekel ljubezni do ženske in se posvetil ljubezni do [[Bog]]a (gr. agape, lat. caritas).
| |||