Orfej in Evridika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Cervelli Orfeo ed Euridice.jpg|thumb|Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki]]
'''Orfej in Evridika''' je
__TOC__
Vrstica 7:
=== Orfej in Evridika ===
Orfej - največji grški mitični pesnik, sin [[Trakija|traškega]] kralja [[Ojager|Ojagra]] in [[muza|muze]] [[Kaliopa|Kaliope]], je bil poročen z lepo najado<ref>Najada je nimfa, ki živi v vodi. ''Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika.''</ref> [[Evridika|Evridiko]], ki jo je imel zelo rad. Nekoč jo je pičila [[kača]] in Evridika je umrla. Orfej pa njene smrti ni prenesel in je sklenil, da gre ponjo v Had. V deželi mrtvih je vladarja podzemlja - [[Perzefona|Perzefono]] in [[Had]]a - ganil s svojo glasbo. Evridiko sta mu vrnila pod pogojem, da se na poti nazaj na svet ne bo ozrl. A ko sta bila z Evridiko že blizu izhoda, je Orfeja zaskrbelo, da bi Evridika opešala in se je ozrl. Tedaj pa je [[nimfa|nimfi]] spodrsnilo in Orfej jo je izgubil za vedno. Obupani [[pevec]] je zaman poskušal spet prečkati reko v podzemlje in tako sedem dni presedel pri stigijskem bregu ter se nato umaknil v planine [[Balkan]]a.
=== Orfejeva smrt ===
Orfej je po Evridikini izgubi igral le žalostne melodije. Nekoč so ga uzrle [[bakhantke]]<ref>Bakhantke (tudi menade) so častilke boga vina in veseljačenja [[Dioniz|Bakha]].</ref> ter, češ, da jih pevec žali, pričele vanj lučati kamenje, gorjače, grude prsti … Srdite bakhantke so tako Orfeja raztrgale. Za Orfejem je žalovalo vse živo in neživo, ki je poslušalo njegove pesmi. Reka pa je s sabo odnesla Orfejevo liro in glavo, ki so ju valovi naplavili na otoku [[Lesbos]]. [[Zevs]] pa je v spomin na mogočnega pevca Orfejevo liro postavil na nebesni svod.
: Po Ovidijevi različici naj bi Bakh traške bakhantke kaznoval tako, da jih je spremenil v [[drevo|drevesa]].
== Orfejski mit ==
Orfejski mit (tudi orfejski motiv) je motiv potovanja v onostranstvo. Ime nosi po antičnem junaku Orfeju, ki se je napotil v Had po svojo ženo. Tak motiv se v [[literatura|literaturi]] pojavi že v [[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]], kjer [[Gilgameš]] pojde v onostranstvu k nesmrtnemu Utnapištimu. Orfejski mit je prisoten tudi v [[Homer]]jevi ''[[Odiseja|Odiseji]]'', kjer Odisej po nasvetu čarovnice [[Kirka|Kirke]] obišče podzemlje, najti pa ga je mogoče tudi v [[Vede|staroindijskih Vedah]], kjer junak Načiketas pojde v carstvo smrti k bogu Jami.
== Umetniške upodobitve ==
Vrstica 40 ⟶ 44:
== Viri ==
*
*
*Schwab, G. (2005): ''Najlepše antične pripovedke.'' Ljubljana: Mladinska knjiga.
*Zavod Republike Slovenije za šolstvo: ''[http://209.85.129.104/search?q=cache:fHn07t9snTIJ:www.zrss.si/doc/GLA_Orpheus-priprava.doc+Orfej+in+Evridika&hl=sl&ct=clnk&cd=7 Od pesnika in poezije preko likovne,
[[Kategorija:Bajke]]
|