Afraat: Razlika med redakcijama

 

== Dela ==

Napisal je 23 '''Razprav''' (Demonstrationes – Tahwiāthā), in sicer med 337 in 347. Poslal jih je skupnosti »Sinov in hčera Zaveze«. V Razpravah omenja klasične teme teologije in krščanske askeze, navzoča je zmerna protijudovska tematika, graja pa tudi določene napake klera. Ne pozna sklepov [[1. nicejski koncil|nicejskega koncila]]. Njegovi spisi so vezani na [[targum]]sko tradicijo in preneseni v Mezopotamijo preko Cerkve in [[sinagoga|sinagog]]. To je še čas sožitja med Cerkvijo in sinagogo.

 

== Nauk ==

Afraatova [[teologija]] ni intelektualistična, ne pozna grške misli, temveč je povsem [[semit]]ska. Njegova teologija duhovnosti temelji prvenstveno na veri. Ljubezen je povezana s [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]], do katere more človek priti šele, ko v njegovi duši zaživi [[Kristus]]ov duh. Pogoj za to ljubezen je samsko življenje. Za Afraata je ljubezen do bližnjega nujna in brezpogojna, povezana s ponižnostjo. Afraatova duhovnost je polna optimizma in miru, ki izhaja iz vere in Božje ljubezni.

 

[[Kategorija:Cerkveni očetje]]