Al-Hakim bi-Amr Alah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: tr:Hakim (Fatımi) |
Al Hakim je vladal precej nestrpno: sedaj do muslimanov, sedaj do kristjanov in judov |
||
Vrstica 2:
Al-Hakim je bil šesti fatimidski kalif med letoma [[996]] do svoje [[smrt]]i.
==Odnos do vernikov različnih veroizpovedi==
Kalif Al-Hakim je bil verjetno že po značaju takšen, da je moral vedno koga preganjati in s tem pokazati, da ima v svojih rokah veliko oblast, ki si jo je prigrabil za toliko ceno. V prvem obdobju njegovega vladanja so to bili muslimani, ena oziroma druga smer; v drugem obdobju svojega vladanja pa se je obrnil zlasti proti kristjanom, pa tudi judom.
Al-Hakim je bil torej šesti fatimidski kalif med letoma [[996]] in [[1021]] do svoje [[smrt]]i in šestnajsti [[Ismaili]] [[imam]]. Po rojstvu je bil [[melkiti|melkitski]] [[kristjan]], ki pa je zatajil svojo vero in postal fanatičen [[musliman]], da je lahko postal [[kalif]].
Na začetku svoje vladavine je bil do kristjanov in židov dokaj strpen. Verjetno je pozneje hotel utišati govorice, da je kristjan in je to hotel tudi dokazati z neverjetnim fanatizmom za muslimanstvo.
:V prvem obdobju svojega vladanja - torej od 996 do 1006 - je bil bolj naklonjen [[šiiti|šiitom]]; do [[suniti|sunitov]] je bil pa razpoložen sovražno.
:V drugem obdobju svojega vladanja, torej od 1007 do 1012, pa je svoj odnos spremenil. Očitno "je bilo namreč opaziti sicer večjo strpnost do sunitov in manjšo gorečnost za šiite; toda odnos do ’ljudi knjige’ ([[kristjani]] in [[judje]]) je postal neprikrito sovražen." <ref> name="Robert Ousterhout 1989 pp. 66-78" </ref>
===Bazilika Božjega groba v Jeruzalemu===
Al-Hakimov odnos do različnih veroizpovedi lahko spremljamo tudi po njegovem odnosu do svetih krajev.
:[[18. oktobra]] [[1009]] je Al-Hakim zapovedal razrušenje [[Božji grob|Božjega groba]] in vseh stavb, ki so bile z njim povezane. <ref>Po prizadevanju [[sveta Helena|svete Helene]] in njenega sina [[rimski cesar|rimskega cesarja]] [[Konstantin]]a so zgradili [[Bazilika Božjega groba|Baziliko Božjega groba]] v [[Jeruzalem]]u. Bazilika na Kalvariji, kjer je bil po izročilu najden les križa, je bila tako velika, da je pod njenim okriljem bil tudi Božji grob in je bila zgrajena leta [[326]].</ref>Zdi se, da je hotel predvsem zatreti po njegovem mnenju praznoverno izročilo, ki so ga menihi ponavljali vsako leto na velikonočno vigilijo, ko so v cerkvi obhajali spuščanje „čudežnega” svetega ognja. Letopisec Yahia omenja, da "so ostali neporušeni samo tisti deli, ki jih je bilo pretežko razdreti in uničiti." Procesije so bile prepovedane in v naslednjih letih so bile tako rekoč vse cerkve in samostani v Palestini porušeni ali zaplenjeni.<ref> name="Robert Ousterhout 1989 pp. 66-78" </ref> Šele leta 1042 je [[Bizanc|bizantinski]] [[cesar]] [[Konstantin IX.]] dosegel obnovo Božjega groba z dovoljenjem Al-Hakimovih naslednikov.
To načrtno uničevanje krščanskih spomenikov v Palestini je povzročilo začetek [[križarske vojne|križarskih vojn]]. Med drugim je Al-Hakim prepovedal tudi uporabo [[vino|vina]] iz [[grozdje|grozdja]]. S tem je po eni strani prizadel kristjane, ki rabijo vino za [[maša|mašo]]; po drugi strani pa žide, ki rabijo vino za obhajanje svojih [[praznik]]ov.
===Bazilika Jezusovega rojstva v Betlehemu===
Tamkajšnji muslimani niso izpolnili strogega ukaza Al-Hakima, ki je ukazal porušenje vseh krščanskih cerkva pod svojo oblastjo in torej tudi betlehemsko. Ta ukaz se jim je zdel blazen. Na ta način se je ohranila v celi Palestini kot edina Konstantinova oziroma Helenina cerkev le bazilika Gospodovega rojstva v Betlehemu. <ref>Cerkev Jezusovega rojstva je zgrajena na kraju, kjer se je po izročilu rodil [[Jezus Kristus]]. Da bi zabrisal izročilo in preprečil romanja kristjanov, je rimski cesar Hadrijan dal leta 135 na tem mestu zgraditi poganski hram boga Adonisa. Kraljica Helena ga je dala porušiti in je prav na tistem kraju dala postaviti baziliko Kristusovega rojstva [[329]]. Cerkev je bila dokončana in posvečena leta [[339]].
</ref> Cerkev stoji še danes. <ref>Med [[intifada|intifado]] so jo leta 2000 zasedli oboroženi [[Palestina|Palestinci]] in je bil njen obstoj zopet v nevarnosti. </ref>
[[Slika:AHMosque.jpg|thumb|right|200px|[[Mošeja]] al-Hakima v [[Kairo|Kairu]]]]
{{noble-stub}}
== Viri in opombe ==
{{refsez}}
[[Kategorija:Rojeni leta 985]]
| |||