Okupirana Ljubljana: Razlika med redakcijama

Robotti in Roatta pa sta 19. julija skupaj pregledala celotni obrambni obroč in sta potrdila slabo kakovost dela: »Nobena obrambna priprava ne obsega trdnosti in silovitosti, ki bi jo želeli. Nobena ni zgrajena s širokostjo kriterijev in voljo, ki zmaga vsako oviro in ki sem jo večkrat priporočal«<ref name="Juvančič-142144"/>. Zato je Robotti še isti dan ukazal utrditi obrambni pas, medtem ko je Roatta zahteval izdelavo vojnega načrta za obrambo Ljubljane ter dokončanje obrambnega pasu do 15. septembra 1942<ref name="Juvančič-144"/>. Popolnoma so izselili še 42 hiš, postavili so [[španski jezdec|španske jezdece]], [[stražnica|stražnice]],... in razglasili [[policijska ura|policijsko uro]]. Začeli so tudi utrjevati prehodne bloke ter pričeli graditi artilerijske in mitralješke postojanske, patruljne steze ter ceste (na [[Golovec]])<ref name="Juvančič-144"/>. Kljub temu pa je delo potekalo počasi. Tako je [[Ministrstvo za vojno Kraljevine Italije]] šele 29. junija odobrilo gradnjo petih utrdb na [[Rožnik]]u (v vrednosti 9 milijonov [[italijanska lira|lir]]<ref name="Juvančič-146">Juvančič, 146.</ref>); 10. avgusta 1942 je odobrilo izgradnjo stalne patruljne poti v dolžini 26 km; v ta namen so določili 4,5 milijona lir<ref name="Juvančič-144"/>. Septembra 1942 je na gradnji obrambnega pasu delalo 450 do 600 civilnih delavcev; podjetje Marconi je gradilo severovzhodni del, Marin zahodni, Rizzi-Marconi jugovzhodni in S. A. Zambellitti jugozahodni del obroča<ref name="Juvančič-146"/>.