|
== Življenje in delo ==
Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Ljubljani,. študij paŠtudirala je dokončalafilozofijo in primerjalno književnost naina [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Po izobrazbi je profesorica filozofije in primerjalne književnosti, vendar ni nikoli poučevala. Opravila je tudi dveletno šolanje joge in sedaj poučuje jogo v studiu Sadhana v Ljubljani. V letih [[1978]]-[[1992]] je sobjavljala svojimi člankičlanke iz področja kulture, (predvsem filma in gledališča, sodelovala) v ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'', Ekranu[[Ekran]]u, [[Sarajevo|sarajevskem]] Odjeku[[Odjek]]u in [[Naši razgledi|Naših razgledih]]. V zadnjih desetih letih pa objavlja v revijah [[Albert (revija)|Albert]], [[Rože in vrt (revija)|Rože in vrt]], [[Vrtnar (revija)|Vrtnar]], [[Otrok in družina]].
KasnejeDeset let je bila 10 let zaposlena v [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] ter galeriji Ars, kjer je kot samostojna galeristka soooblikovala razstavni program galerije in skrbela za knjigarno in fotografske razstave in knjigarno. Od leta [[1992]] je delala kot glavna urednica v založbi [[EWO]], kjer je uredila nekaj likovnih monografij. Kasneje je ustanovila svojo založbo [[Arkadija]], kjer pa je zaposlena še danes.
Opravila je dveletno šolanje [[joga|joge]], ki jo zdaj poučuje v studiu Sadhana v Ljubljani.
V zadnjih 10 letih pa je objavljala članke v revijah Albert, Rože in vrt, Vrtnar, Otrok in družina.
== InterpretacijaVsebina nekaterih njenih del == ▼; Ljubezen gre skozi želodec ▼Knjiga opisuje fanta Oskarja, ki je že od majhnega zelo rad jedel. Kadarkoli je šel z mamico na sprehod, je imels vsabo rokahkaj kakšnoza čokoladopod ali slaščico, ki jo je lahko pojedelzob. Sčasoma je zrastel, vendar se njegovaNjegova želja po hrani se ni zmanjšala ., Šeniti vednoko je veliko jedelodrastel, kar pa se je tudi poznalo na njegovem obilnem trebuščku. NjegovaStarši starša staso se zavedalazavedali, da to ni dobro za njegovo zdravje, zato sta na več načinov poskušala zaustaviti omejiti sinov prevelik(pre)velik apetit. Oče mu je na hladilnik prilepil njegovegasliko najljubšegavzornika košarkarja kot vzornika, vendar to ni nič zaleglo. Oskar je še naprej jedel in jedel. Nekega dne pa je v njihovo šolašolo prišlo novo dekle , kiz so jo klicaliimenom Mala Maja. Bila je zelotelovadka drobnav in majhnaparterju, sajzato je bila teloavdkadrobna vin parterjumajhna. Oskarju je bilo dekle zelo všeč in jo je na vse možne načine jo je poskusilposkušal osvojiti. Več časPisal ji je pisal kartice, jo vabil na rojstnodnevne zabave, vendar gaa Mala Maja ga ni opazila. Nekega dne pa je Oskar zmagal na avdiciji za snemanje reklame zna temo odgovorom:"Če mi ne bi dali jesti!" ,. na vprašanje, kaj bi bila zanj najhujša kazen, ki bi mu jo dali starši.TakoPosnel je posnel reklamo za sendvič in reklama je postala zelo popularna v njegovi šolipriljubljena. Dan kasneje Mala Maja ga je poklicala Mala Maja in Oskar je spoznal, da drži pregovor njegove mame še vedno drži: Ljubezen ljubezen gre skozi želodec! ▼
Štiričlanska družina je živela v beli hiši sredi zelenega parka, obkrožena z beli rožami. Nekoč se je mamica spomnila, da bi lahko hišo prebarvali. In res - hiša je kmalu postala znana kot Modra hiša. Žal so jo opazili deževni oblaki, ki so mislili, da je to oblak, ki se je spustil do tal. Začeli so tekmovati z njim in deževalo jo brez prestanka. Vse naokoli so bile mlake, voda je vdirala celo v hišo. Za pomoč je družina prosila vremenarje, da so napovedali sonce.
Družina je hišo pobarvala na rdeče. Čeprav je ljudem rdeča barva vlivala dobro voljo, pa so čebele mislile, da je velikanski cvet. Kmalu so imeli okrog hiš eroje čebel in niti gasilci in čebelarji jih niso mogli pregnati. Težavo je rešil mestni čarovnik.
Hišo so nato prebarvali v zeleno. A tudi ta barva je prinesla težave - bila je iste barve kot trava in družina je le stežka našla vhodna vrata. Tako so raje cele dneve ostajali notri, da se ne bi slučajno izgubili. Niti poštar jih ni več mogel najti.
Družina je ugotovila, da je bilo najbolje na začetku. Tako so hišo zopet prebarvali v belo, le vrata so bila modra. Odločili so se, da barve hiše ne bodo več spreminjali.
Babičina hiša je resnična knjiga - tako pravi avtorica Barbara Habič. V babičini hišinjej poteka celotno dogajanje, ki ga ves čas pa to povezuje punčka [[Nina ]]. V hiši so tako prebivali NininaNina, oče in mama, njena teta Kamila, babica inter upokojena učiteljica glasbe, ki so jo klicali Naša gospa. Za NinoHiša je toskrivala najboljšapolno hiša,saj ima v sebi polnoskritih kotičkov in skrivalnic, ki jih je Nina z veseljem odkrivaodkrivala. Poleg vseh njenih prebivalcevNina je hiša imela še mačka Filipa in zajca Zajca , ki sta bili Ninini najljubši živali. Nina je bila kot majhna punčka zelo radovedna in je želela vedno želela vedeti vse. Zato je rada babico spraševala o starih časih, ta pa ji je z veseljem pripovedovala vse zgodbe. Za Nino je bila babica najpametnejša in najbolj izkušena ženska. NinaNajraje je imela najraje njeno zbirko rut ter, obleke aliin predmete, ki jih je našla na podstrešju. KotTeta vzornika je Nina imela svojo teto Kamilo, kiKamila je bila pri osemindvajsetih letih še samska, samosvoja in brez želje po poroki ., Živelaa je brez kakršnih koli pravil,vseeno imela je veliko snubcev . in ravno takaNini je želelabila biti Nina, kovelika odrastevzornica. Ninino otroštvo je hitro bežalo in prišelPrišel je čas, ko je Nina morala v šolo. S tem paTakrat so nastopile tudi druge spremembe v njenem življenju . Ninina velika sogovornica: Naša gospa se je odselila, mami in oči sta začela zidati novo hišo, kamor naj bi se bodo kmalu preselili ., Polegteta tegaKamila je njena teta Kamila zanosila in rodila hčerko ter se s svojim zaročencem odpravljala na pot v Dunaj. Te velike spremembe so Nino užalostile in ni ji bilo povsem jasno, zakajvendar so se sploh morale zgoditi. Vendar sedaj gre Nina v šolo inpa je žeprav velikaskoznje deklica,ki lahko razume veliko stavriodrasla in ki je skozi otroštvo doživela veliko- ljubezen, smrt njenega dedka, rojstvo otroka. Vse to je in še več je Nina doživela v njeni najljubši hiši- babičini hišidozorela. ▼
== Bibliografija ==
* [[Ljubezen gre skozi želodec]] (2008), Karantanija, Ljubljana
* Babičina hiša, 2008, Didakta, Radovljica (prenovljena izdaja)
▲== Interpretacija njenih del ==
▲; Ljubezen gre skozi želodec
▲Knjiga opisuje fanta Oskarja, ki je že od majhnega zelo rad jedel. Kadarkoli je šel z mamico na sprehod, je imel v rokah kakšno čokolado ali slaščico, ki jo je lahko pojedel. Sčasoma je zrastel, vendar se njegova želja po hrani ni zmanjšala. Še vedno je veliko jedel, kar pa se je tudi poznalo na njegovem obilnem trebuščku. Njegova starša sta se zavedala, da to ni dobro za njegovo zdravje, zato sta na več načinov poskušala zaustaviti sinov prevelik apetit. Oče mu je na hladilnik prilepil njegovega najljubšega košarkarja kot vzornika, vendar to ni nič zaleglo. Oskar je še naprej jedel in jedel. Nekega dne pa je v njihovo šola prišlo novo dekle, ki so jo klicali Mala Maja. Bila je zelo drobna in majhna, saj je bila teloavdka v parterju. Oskarju je bilo dekle zelo všeč in na vse možne načine jo je poskusil osvojiti. Več čas ji je pisal kartice, jo vabil na rojstnodnevne zabave, vendar ga Mala Maja ni opazila. Nekega dne pa je Oskar zmagal na avdiciji za snemanje reklame z odgovorom:"Če mi ne bi dali jesti!", na vprašanje, kaj bi bila zanj najhujša kazen, ki bi mu jo dali starši.Tako je posnel reklamo za sendvič in reklama je postala zelo popularna v njegovi šoli. Dan kasneje ga je poklicala Mala Maja in Oskar je spoznal, da drži pregovor njegove mame:Ljubezen gre skozi želodec!
Štiričlanska družina je živela v beli hiši sredi zelenega parka, obkrožena z beli rožami. Nekoč se je mamica spomnila, da bi lahko prebarvali hišo in tako so prebarvali hišo na modro. Hiša je kmalu postala poznana kot Modra hiša, vendar ne za dolgo. Hišo so opazili deževni oblaki, ki so mislili, da je to le še en oblak, ki se je spustil do tal. Začeli so tekmovati z njim in iz oblakov je začelo ves čas deževati. Vse naokoli so bile mlake, voda je vdirala celo v hišo. Za pomoč je družina prosila vremenarje, ki je napovedalo sonce. Modra hiša ni bila prav odločitev in družina je hišo pobarvala na rdečo barvo. Čeprav je ljudem rdeča barva vlivala dobro voljo, pa so jo čebele dojemale kot velikanski cvet. Kmalu so imeli okrog hiše poln roj čebel in niti gasilci ali čebelarji jih niso uspeli pregnati. Težavo je rešil mestni čarovnik in družina je hišo takoj prebarvala v drugo barvo, in sicer zeleno. Vendar pa je ta barva prinesla nove težave, saj je bila iste barve kot trava in družinica je le stežka našla vhodna vrata svoje hiše. Tako so raje cele dneve ostajali v hiši, da se ne bi kasneje izgubili. Niti poštar ni več mogel najti njihove hiše in njihova pošta se je počasi nabirala. Družina je ugotovila, da so se imeli najbolje na začetku in da jim ne bi bilo treba ničesar spreminjati. Tako so hišo zopet prebarvali na belo, le vrata so bila modra. Odločili so se, da ne bodo več spreminjali barve hiše, niti presejali vrtnic, saj z njima nimajo nobenih težav.
▲Babičina hiša je resnična knjiga- tako pravi avtorica Barbara Habič. V babičini hiši poteka celotno dogajanje, ves čas pa to povezuje punčka [[Nina]]. V hiši so tako prebivali Ninina oče in mama, njena teta Kamila, babica in upokojena učiteljica glasbe,ki so jo klicali Naša gospa. Za Nino je to najboljša hiša,saj ima v sebi polno kotičkov in skrivalnic, ki jih Nina z veseljem odkriva. Poleg vseh njenih prebivalcev je hiša imela še mačka Filipa in zajca Zajca, ki sta bili Ninini najljubši živali. Nina je bila kot majhna punčka zelo radovedna in je želela vedno vedeti vse. Zato je rada babico spraševala o starih časih, ta pa ji je z veseljem pripovedovala vse zgodbe. Za Nino je bila babica najpametnejša in najbolj izkušena ženska. Nina je imela najraje njeno zbirko rut ter obleke ali predmete, ki jih je našla na podstrešju. Kot vzornika je Nina imela svojo teto Kamilo, ki je bila pri osemindvajsetih letih še samska, samosvoja in brez želje po poroki. Živela je brez kakršnih koli pravil, imela je veliko snubcev in ravno taka je želela biti Nina, ko odraste. Ninino otroštvo je hitro bežalo in prišel je čas,ko je Nina morala v šolo. S tem pa so nastopile tudi druge spremembe v njenem življenju. Ninina velika sogovornica Naša gospa se je odselila, mami in oči sta začela zidati novo hišo, kamor se bodo kmalu preselili. Poleg tega je njena teta Kamila zanosila in rodila hčerko ter se s svojim zaročencem odpravljala na pot v Dunaj. Te velike spremembe so Nino užalostile in ni ji bilo povsem jasno, zakaj so se sploh morale zgoditi. Vendar sedaj gre Nina v šolo in je že velika deklica,ki lahko razume veliko stavri in ki je skozi otroštvo doživela veliko- ljubezen, smrt njenega dedka, rojstvo otroka. Vse to je in še več je Nina doživela v njeni najljubši hiši- babičini hiši.
== Viri in literatura ==
|
