Makedonska književnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pnp, replaced: NOBNOB
Vrstica 1:
{{Makedonci2}}
'''Makedonska književnost''' je nastopila kot prva [[književnost]] najbolj južnega slovanskega naroda, ki je dolgo ohranjal mnoge [[Praslovani|praslovanske]] jezikovne oblike, kasneje pa je ta jezik prevzemal mnoge jezikovne značilnosti in oblike ostalih balkanskih jezikovnih skupin, grške, romanske, arbanaške. Prva pismenost v makedonskem jeziku se je pojavila že v devetem stoletju v takratni [[Kliment Ohridski|Klimentovi Ohridski šoli]]. Prvi zapisi so bili napisani v [[Glagolica|glagolici]], kasneje pa se pojavijo prvi zapisi v [[Cirilica|cirilici]]. Od 14. stoletja dalje se je v makedonski književnosti pojavila srbska recenzija staroslovanskega jezika. Tedanji teksti vseno zabeležijo elemente makedonskega ljudskega jezika, zapiske so ustvarili že pisci v 14. stoletju, sledijo [[Joakim Krčovski]]- (1750 - 1820), od leta 1814 do 1819 je izdal pet del v madžarskem mestu Budim, napisana so tako da jih lahko razumejo vsi Makedonci in [[Kiril Pejčinović Tetoec]]- (1771 - 1845), pisal je v originalnem jeziku. Napisal je znana dela- ''Ogledalo''-(''Knjiga sija zovomaja''), ''Uteha grešnim''- (''Kniga glagolemaja Utešenie grešnim''), ''Življenje kneza Lazarja''- (''Žitije Kneza Lazarja''), katero je ostalo v [[Rokopis|rokopisu]]. Bilo je dovolj zapisov v ljudskem jeziku, vendar pa je misel o enotnem književnem jeziku dozorela zelo pozno, šele okoli leta 1860, vzporedno z prizadevanji Slovanov, ki so živeli pod [[Turki|turško]] oblastjo da se branijo pred [[Carigrajska patriarhija|carigrajsko patriarhijo]] in vsiljevanjem [[Grški jezik|grškega jezika]] v [[Liturgija|liturgiji]] in pri pouku v šolah. Vendar so Makedonci pri svojih prizadevanjih zagovarjali dve nasprotni stališči. Ena skupina piscev je zagovarjala skupen književni jezik z [[Bolgar]]i, druga skupina piscev pa je zagovarjala idejo samostojnega makedonskega naroda in posebnega književnega jezika, njen glavni zagovornik je bil [[Krste Petkov Misirkov]]-(1874 - 1926), zgodovinar, politik, književni zgodovinar, prevajalec, s svojim delom ''Za makedonckite raboti''-(izšlo leta 1903). V svojem delu je dal pregled in dotedanjo jezikovno izkušnjo makedonske pismenosti, predložil je da se za osnovo splošnega makedonskega jezika izbere srednjemakedonski govor. Rojen je bil v vasi Postol v [[Egejska Makedonija|Egejski Makedoniji]], kjer je kot otrok in mladinec doživljal vse metode grške, bolgarske in velikosrbske [[Asimilacija|asimilacije]], zato je predvideval in poskušal z vsemi sredstvi preprečiti razdelitev Makedonije med sosednje države. Politično je bil pripadnik [[VMRO]] in je podpiral akcije te organizacije za politično [[Avtonomija|avtonomijo]] Makedonije po revolucionarni poti. Misirkov ideje o samostojnem makedonskem knjižnem jeziku ni dočakal, dočakali pa so jo pesniki in pisatelji, ki so preživeli drugo svetovno vojno in [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. V zbirki pesmi [[Slavko Janevski|Slavka Janevskega]]- (''Krvavi niz'') je bil prvič uporabljen [[Makedonski knjižni jezik|makedonski književni jezik]], uzakonjen pa je bil na zasedanju [[ANSOM]]-a ''Antifaašističko sobranie na narodnoto osloboduvanje na Makedonija'' 2. kolovoza leta 1944. Makedonska [[abeceda]] in [[pravopis]] sta bila sprejeta leto kasneje 1945. Eden od utemeljiteljev tega jezika je bil [[Filologija|filolog]] [[Blaže Koneski]]- (1921 - 1993), avtor več zbirk pesmi, ki je kasneje napisal referat o osnovnih karakteristikah sodobnega makedonskega knjižnega jezika z naslovom- ''O razvitku makedonskog književnog jezika'', katerega je prebral na [[Kongres zveze jugoslovanskih slavistov|Kongresu zveze jugoslovanskih slavistov]] v Beogradu leta 1957. Makedonski književni jezik je utemeljen na centralno makedonskih govorih [[Veles|veleškem]], [[Prilep|prilepskem]] in [[Bitola|bitolskem]].
 
== Viri ==