|
| name =Peter I
| title =Kralj Srbije (1903-1918)<br> Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921)
| image =[[FileSlika:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|200px]]
| reign =[[15. junij]] [[1903]] – [[1. december]] [[1918]] <small>(kot kralj Srbije)</small><br>[[1. december]] [[1918]] - [[16. avgust]] [[1921]] <small><br>(kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev)</small>
| coronation =[[21. september]] [[1904]]
'''Peter Karađorđević''', [[Srbi|srbsko]]-[[Jugoslavija|jugoslovanski]] [[kralj]], * [[29. junij]] [[1844]], [[Beograd]], † [[16. avgust]] [[1921]], [[Beograd]].
Leta 1867 je končal višjo vojaško akademijo v [[Metz]]u. Kot prostovoljec v [[Tujska Legija|Tujski Legiji]] je sodeloval v [[francoska-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870-1871 in bil zaradi hrabrosti oblikovan z [[legija časti|legijo časti]].
Rojen je bil kot princ Peter Karađorđević v eni izmed dveh rivalskih dinastij ([[Karađorđevići]] in [[Obrenovići]]) za srbsko krono v 19. stoletju. Leta [[1859]], po tem, ko je bil odstavljen njegov oče kot vladar [[Srbija|Srbije]] pol-avtonomne turške države, je bil izgnan iz Srbije. Tako je šolanje v [[Beograd]]u nadaljeval v [[Ženeva|Ženevi]] in [[Pariz]]u. Vojaško akademijo je konačal v Saint-Cyru leta [[1864]], zatem pa višjo vojaško akademijo v [[Metz]]u [[1867]]. Sodeloval je v francosko-pruski vojni leta [[1870]]-[[1871]] kot prostovoljec v [[Tujska Legija|Tujski Legiji]]. Zaradi hrabrosti je bil oblikovan z [[legija časti|legijo časti]].
V bosansko-hercegovski vstaji proti Turkom leta [[1875]]-[[1878]] je poveljeval enemu izmed odredov upornikov, pod imenom ''Petar Mrkonjić'' poveljeval enemu izmed odredov upornikov. Med leti [[1883]]-[[1890]] je kot knežji zet živel z ženo, hčerko črnogorskega kneza [[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikole]] , v [[Črna gora|Črni gori]]., Potemnato pa se je leta [[1890]] zaradi ženine smrti preselil v [[Ženeva|Ženevo]].
V Srbijo se je vrnil po vojaškem udaru, ko je bila strmoglavljena dinastija[[ Obrenović]]ev. [[15.junij]]a [[1903]] je bil izbran za kralja Srbije. V času njegove ustavne in parlamentarne vladavine se je v Srbiji razvilo gospodarstvo in kultura. Srbija se je v tem času soočila z velikimi problemi tako v notranji kot tudi v zunanji politiki. V državni upravi se je čutil velik vpliv oficirskih krogov okoli [[Črna roka (Srbija)|Črne roke]]. V zunanji politiki pa je bila Srbija v sporu z [[Bolgarija|Bolgarijo]] zaradi [[Bolgarija|Makedonije]], z [[Avstro-Ogrska|Avstro-Orgsko]] zaradi aneksije [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], bila je tudi udeleženec [[Balkanski vojni|prve in druge balkanske vojne]] in precej povečala svoje ozemlje. Leta [[1914]] se je Peter odrekel delu svojih pristojnosti v korist [[prestolonaslednik]]a [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].
Njegovo upokojitev je prekinila [[prva svetovna vojna]]. V času prvih spopadov se je pridružil svojim enotam na bojišču. V decembru [[1914]] je vodil parado skozi Beograd, po zmagi nad avstro-ogrsko vojsko pri [[Bitka na Kolubari|bitki na Kolubari]]. Konec leta [[1915]] po napadu združenih avstroogrsko-nemških in bolgarskih sil se je umaknil skupaj s srbsko vojsko preko Albanije na grški otok [[Krf]]. V tujini je živel vse do konca vojne. [[1. december|1.decembra]] [[1918]] je sprejel krono novo nastale [[Kraljevina SHS|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovecev]], kasneje [[Kraljevina Jugoslavija]]. V Beograd se je vrnil julija [[1919]]. Umrl je [[16. avgust]]a v Beogradu-
V Srbijo se je vrnil po usmrtitvi [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Obrenovića]]. [[12. junij]]a [[1903]] je bil izbran za kralja Srbije. V času njegove ustavne in parlamentarne vladavine se je v Srbiji razvilo gospodarstvo in kultura. V dveh balkanskih vojnah mu je uspelo razširiti srbsko ozemlje. Zaradi bolezni je bil prisiljen vladanje prepustiti sinu [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandru I.]] kot regentu.
== Viri ==
<div class="references-small">
* (2006). ''Veliki splošni leksikon''. Ljubljana: DZS, str. 3290-91.
</div>
{{noble-stub}}
* Šafar, F. & Snoj, J. (ur.) (1975). ''Mala splošna enciklopedija''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=18597889}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1844]]
| 