Sokol (društvo): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
{{bioslika|islike=Sokol_Simbol.jpg |opis=''Simbol društva Sokol''|napis=''Simbol društva Sokol''}}
'''Sokol''' je bilo prvo telovadno društvo na [[Slovenija|Slovenskem]] s polnim nazivom '''Gimnastično društvo Južni sokol'''. [[oktober|Oktobra]] [[1863]] ga je v [[Ljubljana|Ljubljani]] ustanovila skupina slovenskih rodoljubov
Južni sokol oz. njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v [[Zagreb]]u ([[1874]]) ter zadnja leta pred vojno še [[Srbija|srbskih]] društev. Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje, njegova ideja še zdaleč ni bila samo druženje ob telovadbi, člani so bili tudi ideološko opredeljeni.
Bili so blizu miselnosti [[Narodna napredna stranka|Narodne napredne stranke]]. Društvo je bilo
V vrstah je bilo načelno dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, t.i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.
|