Svobodna država Kongo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + predloga |
|||
Vrstica 121:
Williams je postavil na laž tudi Leopoldovo hvalisanje, da je v koloniji postavil javne službe in servise, na primer bolnišnice in šole: ''»Ni ne šol ne bolnišnic niti noben od belih oblastnikov ne zna afriškega jezika.«''<ref name=historycommons/> Nadalje je obtožil bele uradnike, da ugrabljajo temnopolte ženske in dekleta za svoje priležnice: ''»Beli uradniki streljajo domačine: včasih zato, da bi ujeli njihove žene ali preživele prisilili k suženjskemu delu, včasih zgolj za šport.«''<ref name=historycommons/> Na koncu je Leopoldu očital še trgovanje s sužnji: ''»… saj vsakemu tukajšnjemu belemu uradniku, ki prisili domačina k vstopu v vojaško službo, plačate tri funte.«''<ref name=historycommons/>
Toda Williamsovo pisanje ni naletelo na kak odmeven odziv. Predstavniki vlad so Leopoldu sicer zastavili nekaj neljubih vprašanj, a kralj se ni zmedel. Naročil je več časopisnih člankov in v njih so se razpisali o Georgeu kot o ''»neuravnovešenem zamorcu«'' ter mu kot Američanu očitali, naj bo raje tiho, saj tudi [[Združene države Amerike|ZDA]] niso za zgled pri obravnavanju [[Indijanci|Indijancev]].
Williamsova bitka ni trajala dolgo: naslednje leto je umrl za posledicami [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], njegovo smrt pa je belgijski časopis Le Mouvement Geographique pospremil z zadovoljstvom,
Vrstica 177:
Kralj Leopold II. se je poročilu o stanju v Kongu, ki ga je izdalo britansko zunanje ministrstvo, uprl po svoje: podkupil je veliko urednikov in novinarjev ter si tako zagotovil prijazne članke. V Kongo je poslal celo dva novinarja in po povratku sta oba za Times napisala, da sta videla več nasilja na londonskih ulicah kot v Kongu. Da sta se za takšno poročanje znašla na seznamu Leopoldovih plačanih oseb s približno 7500 današnjimi dolarji na mesec, sta seveda »pozabila« omeniti.
Raziskave so pokazale, da sta urednika [[Times]]a v [[London]]u in nemškega Kölnische Zeitunga leta 1907 od Leopolda prejela sedemdeset tisoč današnjih dolarjev podkupnine. Še več, slednji je celo ustanovil posebno medijsko pisarno, ki se je ukvarjala zgolj s pisanjem in objavljanjem kralju všečnih člankov ter knjig. Stopil je v stik z večjimi podjetniki v [[Združene države Amerike|ZDA]] in jim obljubljal različne koncesije v Kongu, če po svojih močeh prispevajo k omilitvi zaostrenih razmer.
Za sto tisoč frankov na leto oziroma približno pol milijona današnjih ameriških dolarjev je najel ameriškega lobista Henryja Kowalskyga, in ta je prepričeval predsednika [[Theodore Roosevelt|Roosevelta]] ter kongres, naj ne nasedata pričevanjem misijonarjev in časopisnim člankom. Ker po letu dni ni bilo želenega učinka, mu je Leopold prekinil pogodbo, nakar je užaljeni Kowalsky prodal pogodbo in svojo korespondenco z Leopoldom ameriškim medijem. Naslednjega dne, [[10. december|10. decembra 1906]], so časopisi izšli z mastnimi naslovi: »Razkrit Leopoldov neverjetni poskus vplivanja na kongres,« in vsebino pogodbe.
| |||