Marijana Željeznov Kokalj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Življenje in delo: pnp, replaced: ZDA → ZDA |
|||
Vrstica 16:
Ljudsko šolo je obiskovala pri ljubljanskih [[uršulinke|uršulinkah]] in nato zasebni francoski [[licej]] ''Notre Dame de Sion'' v [[Trst]]u (1910-1916) in 1918 [[matura|maturirala]] na tržaški gimnaziji. Učila je v Ljubljani (1920–1924), v [[Bogojina|Bogojini]] (1924–1926) in kratek čas v [[Kropa|Kropi]] (1926). Nato je od 1926–1930 študirala [[francoščina|francoščino]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]] na štiriletni Višji pedagoški šoli v [[Beograd]]u, kjer je 1930 [[diploma|diplomirala]] in 1933 opravila profesorski izpit. V Beogradu se je 1927 poročila z [[Rusi|ruskim]] emigrantom prof. Ivanom Željeznovom. Po vrnitvi v Ljubljano je bila profesorica: od 1930 na učiteljišču (honorarno do 1940), od 1933 na meščanski šoli v Mostah, od 1945 na VII. gimnaziji. Leta 1947 se je invalidsko upokojila. V zakonu s prof. Ivanom Željeznovom sta se rodila sinova, publicist [[Dušan Željeznov|Dušan]] in elektrotehnik [[Miljutin Željeznov]].
[[Proza|Prozo]], predvsem [[črtica (književnost)|črtice]] in polititično socialne [[satira|satire]], je med vojnama objavljala v raznih [[časopis|listih]]. Za [[Prosveta|Prosveto]] ([[Chicago]]) je napisala [[povest]] ''Darinka'', ki pripoveduje o slovenski izseljenki v [[Združene države Amerike|ZDA]] (1930, št. 245–66, zanjo prejela nagrado lista). Knjižno je izšel [[roman]] ''Brezdomci'' (1930) v katerem je pretežno v »Cankarjevi maniri« opisala pretresljive socialne razmere ruskih plemiških emigrantov v Beogradu. Tudi [[Pesništvo|poezijo]], dokaj epigonsko, je objavljala v raznih listih.
Večjo vrednost kot [[leposlovje]] ima njena publicistika. Obravnavala je vprašanja v zvezi z žensko emancipacijo, npr.: ''Ženska vzgoja in izobrazba'' (1930), ''Reforma ženskih učiteljskih šol''
| |||