Pegam in Lambergar: Razlika med redakcijama

m
pravopis, oblika
m (Dodajanje predloge in kategorij)
m (pravopis, oblika)
 
 
'''''Pegam in Lambergar''''' je slovenskanaslov ljudskaslovenske ljudske [[balada|baladabalade]], ki govori o boju med Čehom [[Jan Vitovec|Janom Vitovcem]] in Slovencem Lambergarjem in hkrati ime glavnih likov.
 
== Zgodovinsko ozadjeO pesmi==
V 15. stoletju se je vnel boj za zapuščino [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Jani Vitovec (Pegam) je poveljeval vojski, ki so jo zbrali vdova [[Ulrik II.|Ulrika II.]] Katarina in [[Gorišli grofje|sorodniki Goriški]] ter napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča poknežene grofije celjske. Pegam je razdejal [[Kranjska|Kranjsko deželo]] in požgal veliko gradov. [[Cesar|Cesar]] Friderik je na pomoč poklical neustrašnega Lambergarja in s Pegamom sta se spopadla na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je zmago slavil Lambergar. V pesmi naj bi Pegam sicer umrl, v resnici pa ni in je le poražen odšel z Dunaja. Zmagovalci so se mu maščevali tudi tako, da so ga spremenili v pošast s tremi glavami, ki čaka pod zemljo. Njun boj so v 19. stoletju velikokrat upodabljali tudi na [[panjske končnice|panjskih končnicah]], kjer so Pegamu nadeli uniformo [[Napoleon|Napoleonovega]] vojaka.
 
=== Vsebina pesmi ===
Z Lambergi pa je povezan tudi [[grad Kamen|grad Kamen]], kjer si še danes lahko ogledamo ruševine.
 
== Vsebina pesmi ==
Pegam sprašuje cesarja, če ima pod seboj koga, ki bi se spopadel z njim in cesar mu odgovori, da ga ima, in sicer Lambergarja iz bele [[Ljubljana|Ljubljane]]. Cesar mu je hitro poslal pismo in ko ju je Lambergar dobil je potočil solze, saj se je Pegama bal ker je bol toliko večji in močnejši od njega. Mati, ki je sedela za pečjo pa mu je rekla, naj se nikar ne boji, saj bo zanj molila roženvenec in mu še svetovala, kako naj se bojuje. Ko bo prispel na Dunaj, naj pozove Pegama v boj in ko bosta prvič zjezdila, se bosta samo kušnila, v drugo si bosta mezince odgriznila, v tretje pa si bosta glave sekala. Pegam bo imel tri glave, on pa naj odseka srednjo. Lambergar je tako storil in res se je zgodilo, tako kot mu je velela mati. Tako je bil Pegam premagan, cesar zadovoljen in Lambergar srečen.
 
Pesem se je z leti spreminjala - vanjo so vpletli tudi podvige Gašperja II. Lamberga, ki je živel kasneje, proslavil pa se je na turnirskem polju.
 
=== OdlomekZgodovinsko ozadje ===
V 15. stoletju se je vnel boj za zapuščino [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Jani Vitovec (Pegam) je poveljeval vojski, (ki so jo zbrali vdova [[Ulrik II.|Ulrika II.]], Katarina, in [[Gorišli grofje|sorodniki Goriški]]) ter napadel cesarja Friderika IV., glavnega dediča poknežene grofije celjske. Pegam je razdejal [[Kranjska|Kranjsko deželo]] in požgal veliko gradov. [[Cesar|Cesar]] Friderik je na pomoč poklical neustrašnega Lambergarja in s Pegamom sta se spopadla na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je zmago slavil Lambergar. V pesmi naj bi Pegam sicer umrl, v resnici pa ni in je le poražen odšel z Dunaja. Zmagovalci so se mu maščevali tudi tako, da so ga spremenili v pošast s tremi glavami, ki čaka pod zemljo. Njun boj so v 19. stoletju velikokrat upodabljali tudi na [[panjske končnice|panjskih končnicah]], kjer so Pegamu nadeli uniformo [[Napoleon|Napoleonovega]] vojaka.
Šla sta venkaj na polje,
 
Z Lambergi pa je povezan tudi [[grad Kamen|grad Kamen]], kjer si še danes lahko ogledamo ruševine.
 
=== Odlomka ===
'''1.'''
 
<br />Šla sta venkaj na polje,
<br />kakor takmu boju gre.
<br />V prvo sta se zjezdila,
<br />Lambergar ga ob srednjo dé.
 
'''2.'''
==Oznaka osebe==
Lambergar je literarni junak, ki je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je majhen, a širok. Dobil je pismo od cesarja, ki mu je naročil, naj pride na [[Dunaj|Dunaj]], kjer se bo bojeval s Pegamom. Ta novica ga ne razveseli, prav tako tudi ne njegove matere. Ob odhodu je jokal, mati pa je obljubila, da bo molila zanj. Ko je prišel na Dunaj, je Pegamu odsekal srednjo glavo ter tako postal junak. Cesar ga vpraša, če želi ostati na Dunaju, vendar mu Lambergar odgovori, da gre raje nazaj na [[Kranjska|Kranjsko]], kjer je srečen.
 
<br />Velik ni, pa je širok;
Postavimo ga v 15. stoletje, oziroma v čas, ko so izumrli Celjski grofje.
 
Rodbina Lambergar je živela na [[grad Kamen|gradu Kamen]], kjer še danes vidimo razvaline.
 
==Odlomek==
Velik ni, pa je širok;
<br />Al' nam tukaj je od rok.
<br />V beli je Ljubljani doma:
<br />Ko začel si pisma brat',
<br />Jele ti solze kapljat'
 
==Predstavitev literarnega lika==
Lambergar je literarni junak, ki je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je majhen, a širok. Dobil je pismo od cesarja, ki mu je naročil, naj pride na [[Dunaj|Dunaj]], kjer se bo bojeval s Pegamom. Ta novica ga ne razveseli, prav tako tudi ne njegove matere. Ob odhodu je jokal, mati pa je obljubila, da bo molila zanj. Ko je prišel na Dunaj, je Pegamu odsekal srednjo glavo ter tako postal junak. Cesar ga vpraša, če želi ostati na Dunaju, vendar mu Lambergar odgovori, da gre raje nazaj na [[Kranjska|Kranjsko]], kjer je srečen.
 
Postavimo ga v 15. stoletje, oziroma v čas, ko so izumrli Celjski grofje.
 
Rodbina Lambergar je živela na [[grad Kamen|gradu Kamen]], kjer še danes vidimo razvaline.
 
==Literatura:==
344

urejanj