Bedanec: razlika med redakcijama

odstranjenih 309 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
m (slog)
'''''Bedanec''''' je [[literarni lik|literarni lik]] slovenskega avtorja [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Nastopa v [[povest|povesti]] z naslovom [[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]].
[[Slika:Kekec2.jpg|thumb|Kekec nad samotnim breznom]]
 
== O pisatelju ==
Slovenski mladinski pisatelj [[KranjskaJosip GoraVandot]] (se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski vasi Borovška vas (danes [[Kranjska Gora]]), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališčekraj dogajanja njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z [[otroške pesmi|otroškimi pesmimi]] (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.
Slovenski mladinski pisatelj se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski alpski vasi
[[Kranjska Gora]] (Borovška vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z [[otroške pesmi|otroškimi pesmimi]] (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja.Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.
 
== Delo ==
Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med [[1918]] in [[1924]] objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz [[trilogija|trilogije]] je objavil leta [[1936]], tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilnovečkrat ponatiskovaneponatisnjene in prevajaneprevedene (v [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]], [[slovaščina|slovaščino]], [[albanščina|albanščino]], [[romunščina|romunščino]]), dramatizirane in ekraniziranepostavljene na filmske ekrane.
 
Film [[Kekec]] (1951) je bil [[prvi slovenski mladinski celovečerni film]], [[Srečno, Kekec!]]; leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji [[Jože Galet|Jožeta Galeta]]. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder [[pastir|pastirček]], ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikavaodslikuje nekdanji nezavidninezavidljivi socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.
 
==Kratka vsebina==
Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minko, ki je prala in kuhala Kosobrinu. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka, ki pa bi ga izpustil, če bi mu Kekec pomagal najti njegovo "deklino" Mojco, toda pastirček se upre. Bedanec ponovno ujame Kosobrina, ki od strahu omedli, Bedanec pa zbeži, misleč, da je mrtev; priteče Kekec, ki Kosobrina z vrvjo izvleče čez gorsko steno. Bedanec išče skrivni rov, ki pelje do Kosobrinove koče; v tem rovu mu Kekec nastavi [[sova|sovo]], ki se je Bedanec hudo boji, zato zbeži in obvisi ujet na vejo nad breznom; Kekec ga reši pod pogojem, da bo zapustil te kraje; Bedanec drži obljubo, zažge svojo kočo in odide, Kekec pa se vrne v vas, kjer ga vsi radostno pozdravljajo.
 
==Predstavitev in karakterizacija lika==
Bedanec nastopi kot literarni lik v delih [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Je hudoben, močan [[divji lovec]], ki neprestano lovi gozdne živali. Ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku [[Kekec|Kekcu]] ter njunima prijateljema Mojci in [[Rožle|Rožletu]]. Vendar se ga Kekec prav nič ne boji, saj je vendar neustrašen in iznajdljiv, zato ga venomer prelisiči, celo takrat, ko je ujet v njegove roke.
 
Okrutno ravnanje Bedanca je posledica takratne družbe oz. socialnega načina življenja, kjer je prevladovala takoimenovanat. i. socialna ogroženost, lakota, reja in služenje. Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minku, ki je prala in kuhala [[Kosobrin|Kosobrinu]]. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka. Iz dela je razvidno, da je družba imuna na tovrstno dejanje Bedanca ter da starši ne pomagajo svoojimsvojim otrokom, ampak se le -ti morajo sami borijoboriti.
 
IzV znanezgodbi zgodbe seje Bedanec pojavipredstavljen v zelo negativni luči, in ga ne moremo opravičevati za takšnonjegovo početje ni opravičila, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti. Na koncu se Bedanec izkaže kot mož beseda, saj zapusti tiste kraje, prav kakor je obljubil.
'''Vprašamo se, kaj je razlog za takšno Bedančevo početje?'''Ali je res kriva takratna družba, da je dopuščala tako ravnanje odraslega človeka z mlajšimi otroki ali pa izvira Bedančeva agresivnost iz njegove podzavesti oz. otroštva?
Iz znane zgodbe se Bedanec pojavi v zelo negativni luči, in ga ne moremo opravičevati za takšno početje, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti.
 
==Izdaje==
* [[Kekec nad samotnim breznom]], izdaje:
:* [[Mladinska knjiga]], [[1968]]
:* [[Zvonček]], [[1924]].
:* [[Mladinska knjiga]], [[1968]]
 
* [[Kekec in Bedanec]], izdaje:
304

urejanja