Dvakrat 52 Bibliszke Historie: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 26:
Celotnega Svetega pisma nikoli niso prevedli v prekmurščino, čeprav je [[Števan Küzmič]], avtor [[Nouvi Zákon|Nouvega Zákona]] načrtoval pripraviti prevod [[Stara zaveza|Stare Zaveze]] tudi. Najprej je [[Mikloš Küzmič]] pripravljal skrajšni prevod iz Stare Zaveze [[1796]]. [[1840]] pa je [[Janoš Kardoš]] napisal veroučno knjigo ''[[Mála historia bibliszka]]'' iz daljših izpisov.
 
Aleksander Terplan pomembni oseb [[prvi prekmurski neologizem|prekmurskega neologizma]] jein Janoš Kardoš sta bilbila zadnjizadnja avtoravtorja, ki se je ukvarjalukvarjala s prevajanjem Stare Zaveze. Potem, ko je napisal Dvakrat 52 Bibliszke Historie, [[1848]] izdal prenovitni Nôvi Zákon ter k njemu [[Knige 'zoltárszke]] ''(Knjiga Psalmov),'' kiKardoš pa je edinapet knjiga[[Mojzes]]ovih Stare Zaveze, kiknjig soin joJozuetovo popolnomaknjigo prevedliprevel v prekmurski jezik.
 
Dvakrat 52 Bibliszke Historie ima največ biblijskih historij, skupno stoštirih. Terplan z novimi elementi obnovi prekmurski knjižni jezik, katere je delno iz [[štajerska slovenščina|štajerskoslovenskega knjižnega jezika]] izposodil: ''jas'' (nam. ''jes, ges, dja,'' itn.), ''szem'' (nam. ''szan''), ''práh'' (nam. ''práj''), ''popolna'' (nam. ''popuna,'') toda ohranil je staro opuščanje končnega ''-h (vsê, neverni, njegovi),'' opuščal končni ''-j (zakâ, zdâ),'' iz etimoloških prizadevanj pisal: ''szkrivomá, zdühávanye, prêdti, szprhnenya, miloscsa, nazveszcseno,'' itn. napačno pisal ''h'' v primerih: sühne, tühim, itn.