Karolingi: Razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 10 leti
m
==Zgodovina==
[[Slika:Charlemagne denier Mayence 812 814.jpg|thumb|levo|150px|Avtentična upodobitev Karla Velikega na starih frankovskih novcih]]
Predniki Karolingov so se v [[frankovska država|frankovski državi]] uveljavili že v 7. stoletju, ko so na dvoru [[Merovingi|Merovingov]] v svoje roke dobili dedni položaj [[majordom]]a<ref name="BE">Bovo, E. (1998). Str.22-23.</ref> in naziv ''[[dux et princeps Francorum]]''.{{cn}} Tako so postali ''de facto'' vladarji frankovske države, saj so merovinški vladarji postali tako nesposobni za vladanje, da so jih imenovali kar ''kralji lenuhi''.<ref name="BE"/> Karel Martel je uspel ponovno združiti razkrojeno merovinško kraljestvo, v bitki pri [[PoitersPoitiers]]u leta 732 pa je zaustavil prodor [[Abd Ar Rahman]]ove [[Muslimani|muslimanske]] vojske.<ref name="BE"/> Eden od njegovih sinov, [[Pipin Mali]], je leta 751 ob [[papež]]evi podpori odstavil zadnjega merovinškega kralja in ga zamenjal na frankovskem prestolu,<ref name="BE"/> kar je tudi formalno potrdilo dominanten položaj karolinške dinastije. Poslej so Karolingi stalno podpirali papeško oblast v [[Italija|Italiji]] in jih zaščitili pred [[Langobardi]].<ref name="KM">Krušič M.(ur.) (1983). Str. 140-141.</ref> Karolingi so svoj višek doživeli pod vladavino militantnega in sposobnega [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (768-814), ki si je v vrsti vojn in diplomatskih pritiskov uspel povsem podrediti [[Sasi|Sase]], [[Bavarska|Bavarce]], [[Karantanija|Karantance]] in [[Karniola|Karniolce]], [[Langobardi|Langobarde]] in majhen del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], med tem ko so številna zahodnoslovanska plemena, [[Avari]] ter predniki [[Hrvati|Hrvatov]] morali priznati njegovo nadoblast.<ref name="BE"/><ref>Čepič et al. (1979). Str. 126.</ref><ref name="BE"/><ref name="KM"/>
[[Slika: Freising manuscript.jpg|thumb|desno|150px|[[Brižinski spomeniki]] so primer zapisa v karolinški minuskuli]]
S kronanjem Karla Velikega za rimskega [[cesar]]ja, do katerega je prišlo leta 800, je dinastija dosegla svoj vrh. <ref name="BE"/> S tem kronanjem je postalo jasno, da je pričela srednjeveška [[Evropa]] oživljati.<ref name="PG">Parker , G (1997). Str. 96-97.</ref> Dvanajst let kasneje so celo [[Bizantinski imperij|Bizantinci]] Karla priznali za Zahodnorimskega cesarja.<ref name="MC">McEvedy, C. (1992). Str. 44, 46.</ref> Imperij, ki ga je ustvaril Karel Veliki, še ni bilo prava [[država]], saj so politične enote tega imperija ohranjale veliko samostojnost in tudi svoje lastno plemensko pravo ter običaje.<ref name="BE"/> Po drugi strani pa je Karel Veliki uveljavil klasični [[fevdalizem]] z razmerjem med fevdnim gospodom in njegovim fevdalcem.<ref name="KM"/> Predvsem je pomembna velika reforma v upravljanju, kjer je Karel Veliki vzpostavil sistem visokih upravnikov –[[grof|grofov]].<ref name="KM"/> Karel Veliki se je trudil tudi za intelektualno obnovo, na svojem dvoru je zbiral učenjake, arhitekte in umetnike, na njegovem dvoru pa je nastala tudi posebna oblika latinske pisave, ki jo imenujemo [[karolinška minuskula]].<ref name="PG"/>
5.437

urejanj