Rovtarsko hribovje: Razlika med redakcijama

np
(np)
'''Rovtarsko hribovje''' (tudi '''Logaško-Žirovske Rovte''') je hribovito [[Alpe|predalpsko]] območje med [[Žirovsko kotlina|Žirovsko kotlino]] in [[Logaško polje|Logaškim poljem]], prek katerega prehajata [[Škofjeloško hribovje|Škofjeloško ]]in [[Polhograjsko hribovje]] v kraški svet [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]], [[Hotenjsko podolje|Hotenjskega podolja]] in Logaškega polja. Imenovano je po kraju [[Rovte, Logatec|Rovte]], ki je tu največje naselje. Zvečine spada k porečju [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sora|Sore]], manjši del tudi Idrijce. V osrednjem delu, ki je iz vodo slabo prepustnih kamnin, navira več potokov, kot so, denimo, [[Poljanska Sora|Sovra]], [[Rovtarica]], [[Hotenjka]] in [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], ki so izdolbli grapaste doline (grape). Nad njimi pa se pnejo obla slemena, ki se navadno imenujejo "griči" (npr. Marinčev grič), "brda" (npr. Medvedje brdo) in "vrhovi" (Travni vrh) ter manjše zakrasele planote. Na obrobju prevladujejo vodoprepustne kamnine, v katere so večje vode zarezale globoke doline. Najvišji vrh Rovtarskega hribovja je [[Vrh Sv. Treh Kraljev]] z 884 m. Nadmorska višina dolinskih dnov se spusti do okrog 500 m.
 
==Zgodovina==
Ozemlje današnjega Rovtarskega hribovja je bilo poseljeno šele v poznem srednjem veku. Na podlagi krčevin (rovtov) so nastale najprej samotne kmetije in nato zaselki ter razložena naselja. Starejši zaselki so na primer Vrh Sv. Treh Kraljev, [[Hleviše]], [[Zaplana, Logatec|Zaplana]], [[Medvedje Brdo]] idr.
 
==Vrhovi==