Wikipedija

Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
JKrizanic (pogovor | prispevki)
112 urejanj
Brez povzetka urejanja
JKrizanic (pogovor | prispevki)
112 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:DK logotip.png|right|250px|thumb|Logotip Digitalne knjižnice]]
'''Digitalna knjižnica''' je ekdotičnouredniško-založniška platforma za integralnocelovito digitalno izdajanje znanstvene literature, in sicer tako eno- in večavtorskih monografij ter učbenikov kot znanstvenokritičnih izdaj virov. Je del znanstvene založbe Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
== Ozadje in zgodovina ==
Slovensko pišoči avtorji novega izvirnega znanstvenega spisja s področja družboslovja in humanistike (eno- in večavtorske monografije, učbeniki, znanstvenokritične edicijeizdaje slovstva ...) se v zadnjem desetletju in pol srečujejo z zmanjšanimi možnostmi za objavo svojih del v celoviti knjižni tiskani obliki, po objavi pa z nesistematično distribucijo, da bi bil skozi recepcijo mogoč širši družbeni odmev napisanega.
 
Kot odgovor je bila spomladi 2009 zasnovana in razvita digitalna, netiskana uredniško-izdajateljskazaložniška platforma ''Digitalna knjižnica'', ki je dobila nato svoj infrastrukturni domicilsedež na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Njeno gonilo je ''splošno in posebno vedenje o uredniški in izdajateljski teoriji, še zlasti pa praksi ter poseben (avtorsko zaščiten tehnološki) postopkovnik'', ki omogoča hitro in kar najbolj ceneno inkubacijopretvorbo besedila od rokopisa preko urejanja, opremljanja, oblikovanja in preloma do digitalizacije v obliki knjige in nazadnje posredovanja le-te bralcu v formi ''elektronske knjige'' ([[flipbook]]) in ''pdf datoteke'', distribuirane na svetovnem spletu.
 
== Ekdotična in tehnološka podoba ==
[[Slika:diss.png|right|250px|thumb|Zaradi digitalne narave izdajanja lahko avtorji v Digitalni knjižnici objavljajo likovno opremo v barvah in tudi niso omejeni s številom enot. Na sliki je platnice monografije Aleša Gabriča ''Sledi šolskega razvoja na Slovenskem''.]]
Elektronske izdaje v Digitalni knjižnici izhajajo v obliki, ki je ''identična tiskani knjigi''. Vsebujejo vse knjižne, knjigarske, bibliotekarske in druge elemente (definiran format, popolna knjižna struktura - predlist, naslovni list, kolofon z vsemi potrebnimi podatki, splošno kazalo, uvod, besedilo, povzetki, viri in literatura, imenski indeks -, tipografija, oprema, ustaljena oblika izdaje in zbirke, barvna sprednja in zadnja platnica z logotipi in črtno kodo) ter za raziskovalce predstavljajo popolni elektronski ekvivalent tiskani izdaji ob dodatnih možnostih, ki jih omogoča elektronski medij (navzkrižne reference, e-iskanje ...). Vsako besedilo je pred sprejemom v objavo ustrezno recenzirano s strani kompetentnega raziskovalca/raziskovalke zadevnega področja; recenzenta sta v kolofonu tudi navedena. Tako izdaje tudi v individualnih bibliografijah raziskovalcev ([[SICRIS]]) zavzemajo enako težo kot tiski, v kolikor bo šlo za strukturno analogno desedilo.
Vsaka izdaja je bralcem dostopna v integralni podobi, in sicer na dva načina: a) v butični nakladi do 100 izvodov (na CD/DVD nosilcu) za avtorja, javne knjižnice in javnosti ter b) v flipbook in pdf izvedbah, ki sta identični izdaji za knjižnice ter sta dostopni na spletnem portalu Pedagoškega inštituta. Vsak flipbook in pdf vsebuje celotno, neokrnjeno izdajo, zaradi zaščite avtorskih pravic pa je kvaliteta tiska iz pdf datoteke omenjena na 150 dpi, besedila in slikovne opreme pa iz datoteke ni mogoče izvažati ali kopirati.
 
== Razvoj in uredniški odbor ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Digitalna_knjižnica_Pedagoškega_inštituta_v_Ljubljani«