Wikipedija

Žametna revolucija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m slovnica
-- nepreverjene trditve
Vrstica 4:
Povod za revolucijo je bila proslava ob 70-letnici [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], ki jo je pripravila opozicija. To so sestavljali krogi razumnikov, povečini podpisniki [[Listina 77|Listine 77]], v kateri so od režima zahtevali temeljne državljanske svoboščine. Podpisnike je zatem začela preganjati [[tajna policija]], vendar so se kasneje združili v Demokratični forum pod vodstvom književnika [[Václav Havel|Václava Havla]]. Proslavo je reforman nenaklonjeni režim prepovedal.
 
V znak protesta so študenti v [[Praga|Pragi]] [[17. november|17. novembra]] [[1989]] organizirali protest, ki je v tedanji Češkoslovaški pomenil začetek žametne revolucije, ki je prinesla miren prehod države v demokracijo. Študenti so zborovanje uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta [[Jan Opletal|Jana Opletala]], ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta [[1939]]. Na protest, ki je bil dejansko namenjen zahtevam za pravičnejše študijske pogoje in nasprotovanju politični cenzuri, so organizatorji tako lahko povsem zakonito vabili s plakati in letaki.
 
Ko se je množica ljudi podala proti središču mesta, so protestnike obkolile policijske enote, kar je privedlo do spopadov; v isti noči je bilo najmanjranjenih 600več ranjenihsto ljudi. Študentje so v naslednjih dneh zasedli stavbo univerze in zahtevali pojasnila, solidarnost z njimi pa so začeli izražati tudi ostali prebivalci Češkoslovaške. V dneh, ki so sledili, se je študentom v Pragi pridružilo več sto tisoč ljudi, ki so protestirali z vzkliki: ''»Ste že izgubili!«'' .▼
Študenti so zborovanje uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta [[Jan Opletal|Jana Opletala]], ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta [[1939]]. Na protest, ki je bil dejansko namenjen zahtevam za pravičnejše študijske pogoje in nasprotovanju politični cenzuri, so organizatorji tako lahko povsem zakonito vabili s plakati in letaki. Na presenečenje organizatorjev se je pozivu odzvalo najmanj 15.000 prebivalcev Prage.
 
[[26. november|26. novembra]] se jih je v Pragi zbralo že 700.000. Zaradi padca vlad drugih držav v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] in stopnjevanja protestov na domačih tleh se je komunistična vlada že [[28. november|28. novembra]] z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega oporečnika Václava Havla začela pogajati o predaji oblasti. [[10. december|10. decembra]] so se vladi priključili prvi nekomunisti, [[28. december|28. decembra]] je bil za predsednika parlamenta izbran voditelj [[Praška pomlad|Praške pomladi]] [[Aleksander Dubček]] in [[29. december|29. decembra]] je bil Havel izvoljen za predsednika države - mirna revolucija se je v le nekaj tednih končala s prehodom države v demokracijo. ▼
▲Ko se je množica ljudi podala proti središču mesta, so protestnike obkolile policijske enote, kar je privedlo do spopadov; v isti noči je bilo najmanj 600 ranjenih. Študentje so v naslednjih dneh zasedli stavbo univerze in zahtevali pojasnila, solidarnost z njimi pa so začeli izražati tudi ostali prebivalci Češkoslovaške. V dneh, ki so sledili, se je študentom v Pragi pridružilo več sto tisoč ljudi, ki so protestirali z vzkliki: ''»Ste že izgubili!«''
 
▲[[26. november|26. novembra]] se jih je v Pragi zbralo že 700.000. Zaradi padca vlad drugih držav v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] in stopnjevanja protestov na domačih tleh se je komunistična vlada že [[28. november|28. novembra]] z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega oporečnika Václava Havla začela pogajati o predaji oblasti. [[10. december|10. decembra]] so se vladi priključili prvi nekomunisti, [[28. december|28. decembra]] je bil za predsednika parlamenta izbran voditelj [[Praška pomlad|Praške pomladi]] [[Aleksander Dubček]] in [[29. december|29. decembra]] je bil Havel izvoljen za predsednika države - mirna revolucija se je v le nekaj tednih končala s prehodom države v demokracijo.
 
Žametni revoluciji je leta [[1992]] sledila sporazumna ločitev Češkoslovaške na [[Češka|Češko]] in [[Slovaška|Slovaško]], ki sta samostojni državi postali [[1. januar]]ja 1993.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Žametna_revolucija«