Redakcija: 15:13, 6. maj 2005 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:42, 13. oktober 2005 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.678 urejanj m dp Novejše urejanje →
Vrstica 7: K vzhodnim Slovanom je v [[10. stoletje\|10. stoletju]] poleg pismenosti v knjigah iz slovanskega juga prišla tudi [[staroslovanščina]], oziroma [[cerkvenoslovanščina]]. Cerkenoslovanščino so vzhodni Slovani kot jezik [[bogoslužje\|bogoslužja]] in duhovne književnosti ter zaradi velike sorodnosti v zgradbi kmalu sprejeli kot [[knjižni jezik]]. Skozi čas je jezik vse bolj dobival ruski pridih, oziroma je bil v mnogih elementih vključen v staroruski knjižni jezik, kasneje pa tudi v sodobno knjižno ruščino. Od 10. stoletja je s posredovanjem cerkvenoslovanščine na rusko kulturo in stoletje prej na slovanski jug začela vplivati po obliki in vsebini bogata [[Bizanc\|bizantinska]] kultura, oziroma [[Sredozemlje\|sredozemska]] kultura. Že v [[11. stoletje\|11. stoletju]] cerkvenoslovanščina ni bila le verski jezik in je začela vstopati tudi na druga kulturna področja. Nekatera, po vsebini svetovna dela bizantinske kulture so prevedli iz [[grščina\|grščine]] v cerkvenoslovanščino. Na primer ''Aleksandrida'', ''Zgodovina judovske vojne'' Josipa Flavija in druga. V [[Rusija\|Rusiji]] so se tako v relativno kratkem času začeli razvijati ~~mnogi~~mnoge ~~slogi~~zvrsti bizantinske [[književnost]]i in [[znanost]]i: bogoslužna besedila, [[življenjepis]]i, [[apokrif]]i, [[kronika\|kronike]], [[zgodovina\|zgodovinska]] in [[naravoslovje\|naravoslovna]] besedila in drugo. V Kijevski Rusiji so nastajala tudi izvirna književna dela. Njihov jezik kaže na združitev cerkenoslovanščine z vzhodnoslovanskimi elementi in se je od dela do dela razlikoval (npr. ''Pesem o pohodu Igorjevem'' (''Слово о Игоревом походу''), ''Beseda o zakonu in blagostanju'' (''Слово о закону и благодати''), dela [[Vladimir Monomah\|Vladimirja Monomaha]] idr.). V besedilih upravno-pravne narave (npr. ''Ruska pravica'' (''Русская правда'')) je bilo elementov cerkvenoslovanščine manj. Velika notranja jezikovna razdvojenost je značilna za letopise, ker so obsegali elemente raznih žanrov. V celoti se je oblikovanje staroruskega knjižnega jezika odvijalo v znamenju prepletanja in vzajemnega vpliva elementov ljudskega govora na eni strani (v upravnih, pravnih, poslovnih, diplomatskih in sorodnih besedilih) ter cerkenoslovanščine na drugi strani. Dejstva, da so spomeniki staroruske pismenosti obsegali v osnovi tudi cerkveno književnost, svetovno književnost in poslovne dokumente z veliko notranjo žanrsko razdvojenostjo, to potrjujejo. Odnos cerkvenoslovanskih in vzhodnoslovanskih elementov v stvarnih besedilih se je moral zelo razlikovati v različnih delih in celo znotraj istega žanrskega raznovrstnega dela, kar je povzročilo izrazito jezikovno slogovno funkcionalno razslojenost staroruščine v okviru enotnega knjižnega jezika. Ta jezik, ki je nastal v Kijevski Rusiji, je kasneje postal knjižni jezik Moskovske Rusije. Vrstica 17: [[en:Old Russian language]] ~~[[en:Староруски језик]]~~ [[pl:Język staroruski]] [[ru:Древнерусский язык]]

Starovzhodnoslovanščina: Razlika med redakcijama