Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:DK logotip.png|right|250px|thumb|Logotip Digitalne knjižnice]]
'''Digitalna knjižnica''' je izvirna ekdotično-založniška platforma za integralno digitalno izdajanje znanstvene literature, in sicer tako eno- in
== Ozadje in zgodovina ==
Slovensko pišoči avtorji novega izvirnega znanstvenega spisja s področja družboslovja in humanistike (eno- in večavtorske monografije, učbeniki, znanstvenokritične edicije slovstva ...) se v zadnjem desetletju in pol srečujejo s praviloma vsako leto manjšimi možnostmi za objavo svojih del v celoviti knjižni tiskani obliki, po objavi pa zlasti s preskromno distribucijo, da bi bil skozi recepcijo mogoč širši družbeni odmev napisanega.
Ključni problem izdajanja omenjenega tipa besedil torej leži v ''produkciji'' na založbi in nadaljnji ''distribuciji do bralca''. Običajna izdelava tiskane knjige je namreč precej zapletena in še vedno – predvsem – zelo draga operacija. Tako je tudi zaradi ne dovolj velike uredniške in izdajateljske usposobljenosti/spretnosti večine novodobnih slovenskih založnikov in organizacijske strukture procesa, ki je ostala več ali manj nespremenjena od časa izdelave knjige s klasičnim stavkom in tako neprilagojena čedalje večjim, predvsem pa vse cenejšim (z)možnostim, ki jih ponuja sodobno [[namizno založništvo]]. V prehod besedila od rokopisa do tiska je vključenih večje število delovalnikov, ki za svoje delo kajpak pričakujejo tudi plačilo, končni stroški, ki jih ima založba s posamezno znanstveno izdajo, pa ponavadi že pred izidom, tiskovno konferenco in začetkom distribuiranja po knjigarnah in knjižnicah znatno presežejo subvencijo, ki jo je na razpisih založbi priboril avtor.
Z zaključkom tiska, vezave in pakiranja pa se zadrege šele začnejo, kajti kot po pravilu se s sveže natiskanimi znanstvenimi knjigami v slovenskem jeziku v fazi distribucije dogaja, kot se je z umetniškimi deli, ki so jih po celi tedanji Evropi agenti ruske carice Katarine II. (tudi na ne najbolj transparenten način) "zbirali" za svojo vladarico: Katarina je namreč o slikah in kipih, ki so bili pripeljani v St. Peterburg, menda dejala, da jih bodo odslej gledali ona in – miši. Le-te si namesto bralcev ponavadi ogledujejo tudi slovenske znanstvene knjige, ki se še leta po natisu grmadijo v depojih posameznih založb. Naklada tako v večini primerov še dolgo po izidu sameva nerazprodana, kajti založba ima s tiskanimi knjigami kajpak legitimen ekonomski interes – vsaj povrniti produkcijske stroške, če ne že zaslužiti.
Kot odgovor na zgoraj ubesedno in kot zelo verjeten izhod iz te, za avtorja in založbo zagotovo nezavidljive situacije je [[Jonatan Vinkler]] ob podpori Igorja Žagarja spomladi 2009 zasnoval digitalno, netiskano uredniško-izdajateljsko platformo ''Digitalna knjižnica'', ki je dobila nato svoj infrastrukturni domicil na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Njeno gonilo je ''obsežno splošno in posebno vedenje o uredniški in izdajateljski teoriji, še zlasti pa praksi ter poseben (avtorsko zaščiten tehnološki) postopkovnik'', ki omogoča hitro in kar najbolj ceneno inkubacijo besedila od rokopisa preko urejanja, opremljanja, oblikovanja in preloma do digitalizacije v obliki knjige in nazadnje posredovanja le-te bralcu v formi ''elektronske knjige'' ([[flipbook]]) in ''pdf datoteke''. Distribucija slednje pa ni le množična, kar so sanje vsakega založnika, temveč globalna, planetarna in cenena, kajti temeljni distribucijski kanal za izdaje Digitalne knjižnice je svetovni splet. Gre za ustvarjanje uredniško in izdajateljsko najzahtevnejših celovitih izdaj, katerih ''distribucija je svetovna'' in tako za založnika kot za bralca praktično ''brezplačna''.
== Ekdotična in tehnološka podoba ==
Vrstica 12:
== Razvoj in uredniški odbor ==
* '''Editološka zasnova Digitalne knjižnice, razvoj, oblikovanje, prelom in digitalizacija''': doc. dr. Jonatan Vinkler
* '''Uredniški odbor Digitalne knjižnice''': red. prof. dr. Igor Ž. Žagar (glavni in odgovorni urednik), doc. dr. Jonatan Vinkler (pomočnik glavnega in odgovornega urednika), doc. dr. Janja Žmavc in doc. dr. Alenka Gril (članici uredniškega odbora)
== Zbirke ==
Platforma Digitalna knjižnica obsega štiri zbirke:
* '''Dissertationes''' kot urednik vodi red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, namenjena pa je izdajanju novih in ponatisu že izdanih eno- in večavtorskih monografij s področja humanistike in družboslovja. Doslej izdane monografije:
** Dissertationes 1:[http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=64 Igor Ž. Žagar, ''Od performativa do govornih dejanj'']
** Dissertationes 2:[http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=62 Darko Štrajn, ''Vzgoja družbe'']
** Dissertationes 3:[http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=65 Lidija Tavčar, ''Homo spectator (Uvod v muzejsko pedagogiko)'']
** Dissertationes 4:[http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=67 Igor Ž. Žagar in Mojca Schlamberger Brezar, ''Argumentacija v jeziku'']
** Dissertationes 5:[http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68 Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar (ur.), ''Medijska politika v postsocializmu'']
** Dissertationes 6:[http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=70 Oswald Ducrot, ''Slovenian lectures - Introduction into Argumentative Semantics'']
** Dissertationes 7:[http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=71 Aleš Gabrič, ''Sledi šolskega razvoja na Slovenskem'']
** Dissertationes 8:[http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72 Tatjana Vonta, ''Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb'']
**
**
**
| |||