Mrtvecsne peszmi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 35:
{{cquote|'''''Sirák.'' VII. 8.'''<br/>
Vu vſzákom tvojem deli ſzpoumeniſze ſztvojega ſzlejdnyega koncza, i nigdár ne pregrsís.|||}}
[[Slika:Prva stran Mrtvecsnih peszem (1796).JPG|thumb|desno|200px|Prva stran z navedkom iz [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Siraha|knjige Siraha]].]]
Pesmarica ima 73 pesmi za petje pri čutju ob mrliču in ob pogrebu. V knjigi Sijarto tako zove ''pesem,'' da ''nouta'' (glasba) iz madžarske besede ''nóta.'' Njihov vir je danes težko natanko določiti, ampak Sijarto napiše v naslovu, da so ''szti sztári píszm'' bile sestavljene, torej Sijarto je uporabil stare rokopise in prve prekmurske knjige. Medtem ko sta [[Miháo Sever Vaneča]] in [[Števan Küzmič]] prevzela v svojem delu iz [[madžarščina|madžarskega]] in [[nemščina|nemškega jezika]] prevedene pesmi, ki med ljudstvom vsaj vse niso bile znane, je Sijarto zbral pesmi, ki so jih vsaj nekatere več stoletij, druge pa tudi že dolgo peli [[ogrski Slovenci]] pri pogrebu in čutju. Nekatere izmed njih so evangeličani prevzeli za časa [[reformacija|reformacije]] od [[Rimskokatoliška Cerkev|rimokatoličanskih]] Slovencev, druge pa so katoličani ob [[rekatolizacija|rekatolizaciji]] prevzeli od evangeličanskih Slovencev. Zato zavzemajo Sijartove mrliške pesmi v zgodovini prekmurske cerkvene pesmi, ter prekmurske književnosti pomembno mesto.