Coroniniji: Razlika med redakcijama

dodana 2 zloga ,  pred 11 leti
m
brez povzetka urejanja
m (je prestavil(-a) Coronini na Coroniniji: običajna praksa)
mBrez povzetka urejanja
'''CoroniniCoroniniji''' (koroníni), so [[italijani|italijanska]] [[plemič|plemiška]] rodbina, po izvoru iz [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] v [[Lombardija|Lombardiji]], ki se prvič omenja v [[12. stoletje|12. stoletju]].
 
Ob koncu [[15. stoletje|15. stol.]] so se Coronini naselili v [[Furlanija|Furlaniji]] in [[Gorica|Gorici]]. '''Johannes Coroninus''' je imel tri sinove, začetnike treh družinskih vej: '''Ciprijan''' (1540-1610) [[Kromberk|kromberške]], '''Orfej''' (? -1593) [[Tolmin|tolminske]] in '''Marsilij''' (? - 1594) [[Šempeter pri Gorici|šempeterske]]. Leta 1687 so postali [[grof]]i [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]], še pred tem pa [[Goriška|goriški]] (1604), [[Koroška (vojvodina)|koroški]] (1634), nato [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] (1697) in [[Kranjska|kranjski]] (1705) deželni gospodje. Polagoma je njihova zemljiška posest naraščala, ne le na Goriškem in Furlaniji pač pa tudi v drugih slovenskih in sosednjih deželah. Coronini so dosegli vplivna mesta v javnem in [[politika|političnem]] življenju: '''Ivan Krstnik''' (1794 - 1880) in njegov sin [[Franc Coronini]] iz šempeterske ter [[Alfred Coronini]] iz kromberške, ter na [[kultura|kulturnem]] področju: [[Rudolf Coronini|Rudolf]] in [[Karl Coronini]] prav tako iz kromberške veje.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga. </ref>
17.898

urejanj