Upor na ladji Bounty (film, 1935): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jambornik (pogovor | prispevki)
Jambornik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 19:
| gross = 2.250.000 $ (ZDA)<br>2.210.000 $ (tujina)
}}
{{drugipomeni|Upor na ladji Bounty (razločitev)}}
{{v delu}}
{{drugipomeni|Upor na ladji Bounty (razločitev)}}
'''''Upor na ladji Bounty''''' (izvirno '''''Mutiny on the Bounty''''') je film iz leta 1935, ki ga je režiral [[Frank Lloyd]]. Glavni vlogi sta odigrala [[Charles Laughton]] in [[Clark Gable]]. Vsebina filma temelji na romanu ''[[Upor na ladji Bounty (roman)|Upor na ladji Bounty]]'' avtorjev [[Charles Nordhoff|Charlesa Nordhoffa]] in [[James Norman Hall|Jamesa Normana Halla]].
 
Vrstica 31:
 
Že kmalu po odhodu s Tahitija posadka znova naleti na grobe kapitanove poskuse vlivanja avtoritete in enkrat kapitan na krovu ne najde enega od mornarjev. Kljub pojasnilom ostalih mornarjev, da je tisti mornar zbolel in da je zelo šibak, kapitan vztraja pri svojem. Odsotnemu mornarju tako ne preostane drugega, kot da se prikaže na palubju, kar ga stane tudi življenja - očitno je bil tako šibak, da ga je napor ob prihodu iz podpalubja na krov zdelal in omahnil je na tla - mrtev. Nekateri člani posadke že ob njegovi smrti rožljajo z noži in kujejo spletko proti kapitanu, a jih Christian ustavi. Do upora nato pride zelo kmalu, saj se Christianu ob pogledu na ravnanje z ujetniki (po kapitanovi oceni "nevoljnimi" mornarji) utrga. Nenadoma popolnoma spremeni stališče in v trenutku se odloči za upor. Uporniki s tem presenetijo vse na ladji in si ladjo tudi podvržejo. Podpora s strani preostale posadke se izkaže za dokaj skromno, saj so uporniki neupornike prisiljeni odstraniti z ladje in jih evakuirati na zasilni čoln. Ko je čoln že poln, ostane na ladji še nekaj kapitanovih podpornikov, eden takih je tudi Byam.
[[Slika:Charles laughton mutiny bounty 2.jpg|left|thumb|230px|[[Charles Laughton]] kot kapitan [[William Bligh]] v rešilnem čolnu.]]
 
Odnos med Byamom in Christianom se hitro spremeni, saj Byam močno nasprotuje uporu. Christian posadko odpelje nazaj na Tahiti, kjer preživijo nekaj mirnih let. Med tem se kapitan izkaže za izjemnega morjeplovca in čoln izpelje iz vseh nevarnosti ter vse neupornike varno prepelje na najbližje zatočišče, nizozemsko kolonijo Timor. Ko Bligh o uporu obvesti sodnijo v Angliji, mu namenijo novo ladjo [[HMS Pandora (1779)|Pandoro]], s katero se odpravi na lov za uporniki. Ta lov se konča z brodolomom Pandore, medtem ko uporniki Bounty odpeljejo do [[Pitcairnski otoki|Pitcairnskih otokov]] in se tam naselijo, ladjo pa uničijo, da ne bi pustili sledov za sabo.
 
Ob prihodu v Anglijo se prične sojenje tistim upornikom, ki jih je Bligh vendarle prestregel na Tahitiju. Vse upornike obsodijo na smrt z obešanjem, celo nedolžnega Byama, ki ga Bligh obtoži snovanja upora od samega začetka. Byama kljub smrtni obsodbi po nekaj pritožbah oprostijo, tako da se kasneje odpravi novim pomorskim dogodivščinam naproti. Izkušnja z ladje Bounty pa prevetri tudi hierarhijo na britanskih ladjah, saj po uporu kapitani postanejo prijaznejši in bolj prijateljski do posadk - to na lastni koži občuti tudi Byam sam. Uporniki se na drugi strani ustalijo s svojimi tahitijskimi ženami in naselijo otok Pitcairn.
 
==Zgodovinske netočnosti==
[[Slika:Charles laughton mutiny bounty 2.jpg|left|thumb|230px|[[Charles Laughton]] kot kapitan [[William Bligh]] v rešilnem čolnu.]]
Film kljub zgledovanju po literarni predlogi vsebuje nekaj zgodovinskih netočnosti. Kapitan Bligh namreč nikoli ni stopil na krov [[HMS Pandora|Pandore]], niti ni prisostvoval sojenju upornikom. V času sojenja je bil namreč že na polovici nove svetovne odprave za sadikami kruhovca. Oče Fletcherja Christiana je umrl mnogo let pred uporom in ni mogel biti prisoten na sojenju. Pri vsem tem je sicer potrebno omeniti, da je film le priredba Nordhoffovega in Hallovega romana, ki pa se je že tako ali tako malce razlikoval od resničnega dogajanja.
 
Film kljub zgledovanju po literarni predlogi vsebuje nekaj zgodovinskih netočnosti. Kapitan Bligh namreč nikoli ni stopil na krov [[HMS Pandora (1779)|Pandore]], niti ni prisostvoval sojenju upornikom. V času sojenja je bil namreč že na polovici nove svetovne odprave za sadikami kruhovca. Oče Fletcherja Christiana je umrl mnogo let pred uporom in ni mogel biti prisoten na sojenju. Pri vsem tem je sicer potrebno omeniti, da je film le priredba Nordhoffovega in Hallovega romana, ki pa se je že tako ali tako malce razlikoval od resničnega dogajanja.
Bligh je v filmu prikazan kot brutalni in sadistični kapitan, ki s strogimi ukrepi uveljavlja disciplino in avtoriteto. Dva od takih ukrepov sta bila bičanje mrtvega človeka in (kazenska) vleka pod gredljem ladje. Vleka pod gredljem se je redko uporabljala, če sploh, in so jo kot kazen za neubogljive mornarje opustili že dolgo pred Blighovim časom. Kar se tiče bičanja mrtveca, so raziskave v dnevnike Bountyja pokazale, da je bila raven bičanja na popotovanju nižja od takratnega povprečja. Na ladji sta do upora umrla le dva člana posadke, prvi je preminil za [[skorbut]]om, medtem ko je drugi - ladijski kirurg - umrl zaradi pijače in nebolečnosti in ne zaradi kapitanove zlorabe. Film ravno tako prikazuje upornike, ki pri uporu ubijejo nekaj kapitanovih privržencev. V resnici smrtnih žrtev pri uporu ni bilo - še najbližje smrti je bil v času upora Bligh, ki ga je skoraj ustrelil nek mornar, a ga je pred tem ustavil Christian. Izmišljotina je tudi to, da je Christiana za upor navdihnil pogled na Blighove nepravično zaprte ujetnike.
 
Bligh je v filmu prikazan kot brutalni in sadistični kapitan, ki s strogimi ukrepi uveljavlja disciplino in avtoriteto. Dva od takih ukrepov sta bila bičanje mrtvega človeka in (kazenska) vleka pod gredljem ladje. Vleka pod gredljem se je redko uporabljala, če sploh, in so jo kot kazen za neubogljive mornarje opustili že dolgo pred Blighovim časom. Kar se tiče bičanja mrtveca, so raziskave v dnevnike Bountyja pokazale, da je bila raven bičanja na popotovanju nižja od takratnega povprečja. Na ladji sta do upora umrla le dva člana posadke, prvi je preminil za [[skorbut]]om, medtem ko je drugi - ladijski kirurg - umrl zaradi pijače in nebolečnosti in ne zaradi kapitanove zlorabe. Film ravno tako prikazuje upornike, ki pri uporu ubijejo nekaj kapitanovih privržencev. V resnici smrtnih žrtev pri uporu ni bilo - še najbližje smrti je bil v času upora Bligh, ki ga je skoraj ustrelil nek mornar, a ga je pred tem ustavil Christian. Izmišljotina je tudi to, da je Christiana za upor navdihnil pogled na Blighove nepravično zaprte ujetnike.
[[Slika:Movita in Mutiny on the Bounty trailer.jpg|thumb|200px|right|V vlogi Tahitijke Tehani je v filmu nastopila tudi [[Movita Castaneda]], kasnejša soproga [[Marlon Brando|Marlona Branda]].]]
Vseeno se film v nekaterih podrobnosti le ujema z resničnim dogajanjem in zgodovinskimi viri. Eden takih detajlov je bil, da so mornarji kraljeve mornarice v 18. stoletju zares morali biti pobriti. [[Clark Gable]] si je moral tako ravno zaradi te zgodovinske točnosti postriči svoje slavne brke.
 
Vrstica 84:
* [[James Cagney]] - statist (brez uradne omembe)
{{Col-end}}
[[Slika:Movita in Mutiny on the Bounty trailer.jpg|thumb|200px|right|V vlogi Tahitijke Tehani je v filmu nastopila tudi [[Movita Castaneda]], kasnejša soproga [[Marlon Brando|Marlona Branda]].]]
 
==Produkcija==