Kalcit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Lastnosti |
||
Vrstica 36:
}}
'''Kalcit''' je karbonatni [[mineral]] in najbolj stabilen [[polimorfizem (kristalografija)|polimorf]] [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] (CaCO<sub>3</sub>). Druga polimorfa sta [[aragonit]] in [[vaterit]]. Najmanj stabilen je vaterit, aragonit pa preide v kalcit pri temperaturi 470°C.
==Lastnosti==
Kristali kalcita so trigonalno-romboedrični, vendar so pravi naravni kalcitni [[romboeder|romboedri]] redki. Kristali imajo zelo različne oblike, od šilastih do topih romboedrov, ploščic, prizm in različnih [[skalenoeder|skalenoedrov]]. Lahko so vlaknati, zrnati, lamelasti ali kompaktni. Poleg tega ima kalcit več vrst [[dvojčičenje|dvojčičenja]]. [[Razkolnost|Kolje]] se običajno v treh smereh, vzporednih s ploskvami romboedra. [[Lom (mineralogija)|Lom]] je školjkast, vendar ga je težko doseči.
Kalcit ima [[Mohsova lestvica|trdoto]] 3, [[gostota|gostoto]] 2,71 g/cm<sup>3</sup> in steklast [[sijaj (mineralogija)|sijaj]]. Je brezbarven ali bel, obstajajo pa tudi sivi, rdeči, rumeni, zeleni, modri, vijolični, rjavi in celo črni kristali kalcita. Barva je odvisna od vsebnosti nečistoč.
Kalcit je prozoren do neprozoren in včasih [[forsforescenca|forsforescira]] ali [[fluorescenca|fluorescira]]. Prozorni primerki, imenovani ''islandski dvolomec'', se uporabljajo v [[optika|optiki]].
Monokristali kalcita so [[dvolomnost|dvolomni]]. Pojav je prvi opisal [[Danci|danski]] znanstvenik [[Rasmus Bartholin]] leta 1669. Kalcit ima pri [[valovna dolžina|valovni dolžini]] ~590 nm [[lomni količnik|lomna količnika]] 1,658 in 1,486.<ref>{{cite web|url=http://hypertextbook.com/physics/waves/refraction/|title=Refraction|last=Elert|first=Glenn|work=The Physics Hypertextbook}}</ref> Pri valovnih dolžinah od 190 do 1700 nm ima prvi količnik vrednosti 1,6-1,4, drugi pa 1,9-1,5.<ref>{{cite journal |author = Thompson, D.W. et al.|year=1998 |title=Determination of optical anisotropy in calcite from ultraviolet to mid-infrared by generalized ellipsometry|journal= Thin Solid Films|volume=313-314 |issue= |pages=341–346|doi=10.1016/S0040-6090(97)00843-2}}</ref>
Kalcit se kot večina karbonatov raztaplja v večini [[kislina|kislin]], pri čemer se sprošča [[ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>). Raztapljanje in izločanje kalcita iz talne vode se lahko ponavlja in je odvisno predvsem temperature, [[pH]] in koncentracije raztopljenih ionov. Kalcit ima nenavadno lastnost, ki se imenuje ''retrogradna topnost'' in pomeni, da z naraščanjem temperature njegova topnost v vodi pada. Pri izločanju iz vode cementira zrna drugih mineralov ali polni razpoke, kasneje pa se lahko ponovno raztopi, kar močno poveča poroznost in prepustnost kamnine. Po dovolj dolgem času lahko na ta način nastanejo podzemske [[kraška jama|kraške jame]].
==Sklici==
Vrstica 51 ⟶ 62:
[[de:Calcit]]
[[en:Calcite]]
[[et:Kaltsiit]]
[[el:Ασβεστίτης]]
| |||