Ravena je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5. in 6. stoletju n.št., ko je bila glavno mesto [[Zahodno rimskoZahodnorimsko cesarstvo|Zahodnega rimskegaZahodnorimskega cesarstva]] in most med [[Rimljani|rimskim]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskim]] svetom. Leta 402 je [[Honorij]] zapustil [[Rim]] in razglasil Raveno za prestolnico zahodnega rimskega cesarstva. Cesar Avgust je zgradil pristanišče (današnji [[Classe]]) v katerega je lahko priplulo 250 ladij. Vdori barbarov so privedli v Raveno [[Ostrogoti|ostrogotska]] vladarja [[Odoaker]]ja (476-493) in [[Teodorik]]a (493-526), slednji je postal kristjan. Oba sta olepšala mesto z mogočnimi poslopji. Leta 540 so Raveno osvojili [[Bizanc|Bizantinci]], v njihovim imenu so od tod vladali [[eksarh]]i. Mesto je prejelo številne privilegije od cesarja [[Justinjan]]a in cesarice [[Teodora|Teodore]].V tem obdobju se je v mestu naglo širilo [[krščanstvo]].
V Raveni je pokopan [[Dante Alighieri]], kljub prošnjam [[Firence|Firenčanov]], da bi ga prepeljali tja, kjer se je rodil.
