Josip Lenarčič: Razlika med redakcijama

dodanih 24 zlogov ,  pred 10 leti
m
brez povzetka urejanja
(novo)
 
m
| relatives =
}}
 
 
'''Josip Lenarčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[veleposestnik]], [[politik]] in [[industrialec]],* [[22. februar]] [[1856]], [[Vrhnika]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[26. maj]] [[1939]], [[Vrhnika]], [[Kraljevina Jugoslavija]].
 
== Življenjepis ==
 
Josip Lenarčič se je rodil [[22. februar]]ja [[1856]] na Vrhniki. Obiskoval je [[Realka|realko]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1866–72) in nato tehniko oziroma poljedelsko visoko šolo na [[Dunaj]]u, kjer je leta 1877 diplomiral. Po očetovi smrti je prevzel gospodarstvo na Vrhniki in postal tudi lastnik Kotnikove opekarne. Kmalu se je uveljavil v gospodarskem in političnem življenju Vrhnike. Leta 1880 je postal vrhniški občinski svetnik, 1882 je bil soustanovitelj vrhniške posojilnice in Kmetske posojilnice za okolico Ljubljane. Od leta 1879 je bil član Kmetijske družbe in od 1896 član ljubljanske trgovske in obrtne zbornice, ki ji je tudi predsedoval med leti 1903-1911. Leta 1908 je kupil steklarno v [[Josipdol|Josipdolu]] na [[Pohorje|Pohorju]]. A jo je že 1909 zaprl, saj je bila proizvodnja v njej predraga. To je bila zadnja pohorska [[glažuta]], Lenarčič pa investiral v tamkajšnji [[kamnolom]] in prebivalcem Josipdola je poslej zaslužek prinašala obdelava [[tonalit]]a.
 
Njegov sin Milan Lenarčič je kasneje dal zgraditi osemnajst[[Gozdna kilometrovželeznica dolgoBrezno ozkotirno- Josipdol|gozdno železnico Brezno - Josipdol]], ki je kamnite kocke, robnike in druge izdelke prevažala do naselja [[Podvelka]] v Dravski dolini. Postaviti je dal tudi manjšo [[Hidroelektrarna|hidroelektrarno]], ki je podnevi gnala stroje, ponoči pa osvetljevala bivalne prostore.
 
Od leta 1900 do 1918 je bil član Gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko ter bil po prevratu 1918 na občnem zboru dne 20. februarja 1919 izvoljen za predsednika društva. Na njegovo pobudo je bilo omenjeno društvo, pod njegovim predsedstvom na izrednem zboru dne 4. maja 1922 v [[Maribor]]u, razpuščeno ter ustanovljena podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Ljubljani, katere predsednik je postal in ostal do leta 1928.
 
Umrl je [[26. maj]]a [[1939]] na svojem posestvu na [[Vrhnika|Vrhniki]].
 
 
 
== Viri==
36.342

urejanj