Samoorganizirajoče karte: Razlika med redakcijama

'''SOM''' je kratica za "Self-Organizing Maps", kar pomeni samoorganizirajoče karte. Drugo ime zanjo je Kohonenova [[nevronska mreža|mreža]] (po avtorju [[Teuvo Kohonenn]]). Sodi med umetne [[nevronska mreža|nevronske mreže]]. Njena posebnost je [[nenadzorovano učenje]] in velja za zmogljivo orodje za [[podatkovno rudarjenje]]. Princip delovanjaOdkritje SOM temelji na biološkem spoznanju, da sorodni dražljaji vzburijo sosednje nevrone. Rečemo '''Fazni prostor dražljaja je kartiran.'''

Če sedaj pripeljemo na SOM nov dražljaj, se vzburijo samo področja na karti, ki ustrezajo podobnim dražljajem. Nevroni se vedejo kot toploška spominska karta, kadarkjer je položaj najbolj vzdraženega nevrona v korelaciji z značinostmi dražljaja.

Vzdraženi nevroni so med seboj povezani. Vzdraženost nevrona je torej skupek vhodnega signala in povezavepovezav z okolico. Bližnji nevroni se podpirajo, oddaljeni pa se slabijo. Pride do tekmovanja med nevroni. Izkaže se, da je ta učineklahko primeren, datako povzročipovzročimo lokalizacijo odziva na dražljaj v bližini maksimalnega zunanjega dražljaja.

Vsi vhodni nevronivhodi (perceptorji) so popolnoma povezani z vsemi nevroni v Kohonenovi karti ali tekmovalnem sloju. Vsak vhodni dražljaj, ki ga kartiramo, posredujemo po povezavah do vseh nevronov tekmovalnega sloja.

Uteženost povezav w med vhodnimi nevronivhodi in tekmovalnim slojemnevroni določa točko v vhodnem prostoru za trenutni vhodni dražljaj.

Obstaja množica izpeljank izvirne SOM: