Menih: Razlika med redakcijama

Krščanske Cerkve poznajo obe obliki meniškega življenja. Puščavniška oblika je starejša, izvira od učenja [[sv. Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]] in je značilnejša za Vzhod ter pravoslavne Cerkve, medtem ko je cenobitska mlajša in jo je ustanovil [[Sveti Pahomij|sv. Pahomij Egiptovski]] v [[4. stoletje|4. stoletju]]. Učenje sv. Pahomija je kasneje dopolnil [[sv. Vasilij]], za njim pa v [[6. stoletje|6. stoletju]] še [[sv. Benedikt]] iz [[Nursija|Nursije]], ki je s svojimi somišljeniki živel v odmaknjenem [[samostan]]u na [[Monte Cassino|Monte Cassinu]]. Napisal je ti. [[Benediktovo pravilo]] (''Regula Benedicti''), ki služi kot osnova za [[redovna pravila]] mnogim cerkvenim redovom katoliške Cerkve (na čelu seveda z [[benediktinci]]). Sv. Benedikta prav zaradi njegovega prispevka imenujejo oče in zavetnik Zahodnega meništva. Krščanski menihi in nune ob vstopu v redovno življenje navadno podajo tri zaobljube: čistosti, uboštva in poslušnosti.