Marija Šlander: Razlika med redakcijama

|laterwork= po osvoboditvi razno družbenopolitično delo

}}

 

Šlandrova se je po končani osnovni šoli s krajšimi presledki zaposlila v raznih dejavnostih. Sodelovala je v delavsko kulturnem društvu ''Vzajemnost'' in v naprednem delavskokmečkem gibanju. Leta 1938 je bila sprejeta v [[KPS]] ter postala članica KPS Prebold in okrožnega komiteja Celje. Leta 1940 je bila zaradi revolucionarnega delovanja aretirana 1940 in obsojena na 8 mesecev zapora v [[Celje|Celju]]. Marca 1941 je postala ilegalka-kurirka CK KPS in sodelavka centralne partijske tehnike v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Dececembra 1941 je bila ponovno aretirana s skupino najvišjih partijskih funkcionarjev, a je po 3 mesecih pobegnila, odšla maja 1942 v partizane, delovala kot [[bataljon]]ski [[politkomisar]], pomočnik komisarja v [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičevi brigadi]]. Bila je članica brigadnega biroja, OK KPS za Belo krajino, oblastnega komiteja KPS za Štajersko in njegova organizacijska sekretarka ter se udeležila [[AVNOJ|II. zasedanja AVNOJ]] v Jajcu. Pozimi 1944–1945 je bila hudo ranjena, po letu 1945 je delala v sindikalnem gibanju v [[Beograd]]u v kadrovskem odboru in kontrolni komisiji CK KPS. Je nosilka Partizan. spomenice 1941, odlikovanj za hrabrost, zasluge za narod, bratstvo in enotnost.<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref>