Redakcija: 15:43, 7. avgust 2010 uredi Bostjan46 (pogovor \| prispevki) 5.437 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:05, 7. avgust 2010 uredi razveljavi Bostjan46 (pogovor \| prispevki) 5.437 urejanj m →‎Slavonija včeraj in danes Novejše urejanje →
Vrstica 8: [[Slika: Historical Croatian dialects in bih and cro 1.PNG\|thumb\|left\|200px\|Področje kajkavskega govora se je pred velikimi migracijami v 16. in 17. stoletju ujemalo z ozemljem stare Slavonije]] Zametek stare Slavonije (to je ''dežele Slovanov'') se je po zlomu [[Avari\|Avarov]] oblikoval ne celotnem panonskem področju med Savo in Dravo, kjer so od [[Ljudevit Posavski\|Ljudevita Posavskega]] do [[Braslav (panonski knez)\|Braslava]] v 9. stoletju večino časa vladali domači slovanski vladarji, po prihodu [[Madžari\|~~Madžari~~Madžarov]] konec 9. stoletja je stara Slavonija prišla pod madžarsko nadoblast, v 10. stoletju pa je to področje postalo prehodno področje med hrvaškimi in madžarskimi vplivi.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 47-48, 53-54.</ref> Področje stare Slavonije se je po prihodu Madžarov skrčilo na področje med Dravo in Petrovo goro, zahodno od reke Karašice in severozahodno od reke [[Vrbas]].<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 54.</ref><ref>Goldstein Ivo (2008): ''Hrvaška zgodovina''. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Str. 37.</ref> Slovani na področju stare Slavonije so sčasoma razvili posebno obliko govorice, ki jo danes imenujemo [[kajkavščina]]. Na območju Slavonije so bili med leti 1399 in 1456 zelo aktivni tudi [[Celjski grofi]], zlasti [[Herman II. Celjski\|Herman II.]] in [[Ulrik II. Celjski\|Ulrik II.]]. Prihod [[Turki\|Turkov]] je povzročil velike migracije, zaradi česar se je področje kajkavskega govora skrčilo in deloma premestilo. Vzhodni del Slavonije (vzhodno od Križevcev) je že v 16. stoletju postal ''Slavonska vojna krajina''.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 228.</ref> V 17. stoletju je ime Slavonija označevalo le še severni del stare Slavonije, južni del je postal del Hrvaške. Ko so se Turki morali umakniti iz ozemlja današnje Slavonije, je bila stara srednjeveška Slavonija v celoti vključena v Hrvaško, ime Slavonije pa se je ohranilo v vojni krajini. Z avstrijskimi osvajanji se je področje te vojne krajine v 17. in 18. stoletju širilo na [[štokavščina\|štokavsko]] govoreče področje proti vzhodu, to je na področje Virovitiške in Požeške vojne krajine,<ref>Goldstein Ivo (2008): ''Hrvaška zgodovina''. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Str. 108-109, 113.</ref> obenem pa se je tudi ime Slavonija premestilo proti vzhodu. Področje te ''nove'' Slavonije je do leta 1991 ves čas ostajalo v okviru Hrvaške. Po razglasitvi hrvaške neodvisnosti pa je uporno srbsko prebivalstvo na področju današnje Slavonije zasnovalo lastno politično skupnost. Leta 1992 so bila tudi srbska območja Slavonije vključena med ''področja pod zaščito OZN'' (UNPA), a že v letu 1995 so Hrvati v en dan in pol trajajoči ofenzivi ''Blisk'' zavzeli zahodni del srbske Slavonije, vzhodni del pa je z Erdutskim sporazumom leta 1995 prešel pod upravo Združenih narodov (UNTAES) in je bil leta 1998 prav tako vrnjen Hrvaški.<ref>Goldstein Ivo (2008): ''Hrvaška zgodovina''. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Str. 307, 311, 313, 320.</ref> == Gospodarstvo ==

Slavonija: Razlika med redakcijama