Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama

dodanih 64 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
'''Janoš Kardoš''' ([[madžarščina|madžarsko]]: '''Kardos János'''), [[Slovenci|slovenski]] evangeličanski [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * [[13. februar]] [[1801]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]]; † [[12. avgust]] [[1873]], [[Hodoš]].
{{slog|slovničnih napak}}
'''Janoš Kardoš''' ([[madžarščina|madžarsko]]: '''Kardos János'''), [[Slovenci|slovenski]] evangeličanski [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * [[13. februar]] [[1801]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]]; † [[12. avgust]] [[1873]], [[Hodoš]].
Kardoš se je rodil v [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih]], v [[Prekmurje|Prekmurju]] ([[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]]), na [[Madžarska|Madžarskem]], v [[Železna županija|Železni županiji]]. Njegovi starši so bili Juri Kardoš in Magdalena Kerčmar. Najprej je hodil na [[Madžarska|madžarsko]] gimnazijo v [[Sopron]]u, potem pa je študiral na [[Dunaj]]u. V duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].
 
Kardoš se je rodil v [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršincih]], v [[PrekmurjeSlovenska krajina (Ogrska)|PrekmurjuSlovenski krajini]] ([[SlovenskaPrekmurje]] krajinain (Ogrska)|Slovenska[[Slovensko krajinaPorabje|Porabje]]), na [[Madžarska|MadžarskemOgrskem]], v [[Železna županija|Železni županiji]]. NjegoviOče staršimu soje bilibil Juri Kardoš, inmati je bila Magdalena Kerčmar. Najprej je hodil naV [[MadžarskaMadžari|madžarsko]] gimnazijo je hodil v [[Sopron]]u, potem pa je študiral na [[Dunaj]]u. VZa duhovnika je bil posvečen l. [[1830]]. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta [[1835]] do leta [[1873]].
Že l. [[1831]] je prevedel [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovenska Razglasa, v prekmurskem narečju ''(Nábüd)''. Prevedel je še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándora Petőfija]] ter evangeličansko Biblija in spisal pesmarico.<br>
V času pomladi narodov leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžarja [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v tem, da je podpiral težnje madžarizacije v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendi”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerih ''„stari slovanski”'' jezik ni enak jeziku kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.
 
Že l. [[1831]] je prevedel [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovenska Razglasa, v [[prekmurščina|prekmurskem narečjujeziku]] ''(Nábüd)''. Prevedel je še pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|SándoraSándorja Petőfija]] ter evangeličanskopetih Biblijaknjig Mojzesa in knjigo Jozueta iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]] in spisal pesmarico.<br>
Teorija o tem, da Porabski Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„vendsko vprašanje”'' torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.<br>
 
Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev [[slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavesti [[Porabski Slovenci|madžarskih Slovencev]]. Leta [[1868]] je prevedel v prekmurščino en madžarski učbenik za prekmurske šole.
V času pomladi narodov leta [[1848]]-[[1849|49]] so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa MadžarjaMadžare in [[Lajos Kossuth|Lajosa Kossutha]]. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v tem, da je podpiral težnje [[madžarizacije|madžarizacije]] v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendi”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', katerihki govorijo ''„stari slovanski”slovani”'' jezik, ki ni enak jezikuz jezikom kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo.
 
Teorija o tem, da Porabskiogrski Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„vendsko„[[vendsko vprašanje”vprašanje]]”'' torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.<br>
 
Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev [[slovenščina|slovenskega (prekmurskega) jezika]] in narodne zavesti [[Porabski Slovenci|madžarskihogrskih Slovencev]]. Leta [[1868]] je prevedel v prekmurščino eneden madžarski učbenik za prekmurske šole.
 
== Delo ==
10.330

urejanj