Celeja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Wailer (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
m dp
Vrstica 13:
V času [[Halštatska doba|halštatske kulture]] so se pojavila prva [[naselje|naselja]] na območju današnjega [[Celje|Celja]]. Pod [[Kelt]]i je bila naselbina znana z imenom ''[[Keleia]]'', v [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]] pa so jo zavzeli [[stari Rimljani|Rimljani]] in jo preimenovali v ''Civitas Celeia''.
 
Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta [[4645]], med vladavino [[rimski cesar|rimskega cesarja]] [[Klavdij]]a ([[10 pr. n. št.]]-[[54]], vladal [[41]]-[[54]]). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila [[antika|antična]] Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z [[obzidje]]m in [[stolp]]i, z večnadstropnimi [[palača]]mi, širokimi [[trg]]i in [[ulica]]mi. Imenovali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda.
 
Mesto je bilo križišče pomembnih [[cesta|cest]], ki so se tukaj stekale z vseh strani. Iz [[Emona|Emone]] je peljala cesta preko [[Trojane|Trojan]] (''Atrans'') in [[Savinjska dolina|Savinjske doline]]. Proti jugu je šla pot po soteski [[Savinja|Savinje]] proti [[Rimske Toplice|Rimskim Toplicam]] in čez [[Sava|Savo]] v [[Drnovo pri Krškem]] (''[[Neviodunum]]''). Skrb za ceste in njihovo vzdrževanje potrjujejo številni ob njih najdeni [[miljnik]]i. Bogato najdišče teh sta bili [[Škofja vas]] pri Celju in [[Ivenca]]. Tudi v samem mestu so našli dva miljnika. Največjo skrb so cestam posvečali za časa vladarjev [[Trajan]]a, [[Hadrijan]]a, [[Antonina Pij]]a, [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in [[Septimija Sever]]a, torej v [[2. stoletje|2.]] in [[3. stoletje|3. stoletju]]. V samem mestu so bile poleg naštetih cest, ki so se križale v njem, tudi tlakovane ulice, pod katerimi je bilo bogato omrežje odtočnih kanalov, ki so delno še danes v rabi.