Gebhard III. Žovneški: Razlika med redakcijama

m
dp/slog
mBrez povzetka urejanja
m (dp/slog)
'''Gebhard III. Žovneški''', * ?, † [[1291]], je bil svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki je kasneje postanepostala poznanaznana z imenom [[Celjski grofje]].
Gebhard III. je bil sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. ]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika ]] in [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda]].<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.</ref><ref>Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.</ref> Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.</ref> Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.<ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 278.</ref><ref>Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.</ref> Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.<ref >Jakič Ivan (1997). ''Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine.'' Ljubljana, DZS. Str. 286.</ref> Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.<ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.</ref>
 
Gebhard III. je bil sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. ]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika ]] in [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda]].<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.</ref><ref>Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.</ref> Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.</ref> Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.<ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 278.</ref><ref>Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.</ref> Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.<ref >Jakič Ivan (1997). ''Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine.'' Ljubljana, DZS. Str. 286.</ref> Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.<ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.</ref> <ref name="OJ">Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.</ref>
 
== Opombe in sklici ==
<ref name="OJ">Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.</ref>
==Sklici==
{{opombe|2}}
 
{{Celjski grofje}}
 
[[Kategorija:Celjski grofje]]