Boris Ziherl: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Hitro dodajanje kategorije "Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti" (z uporabo orodja HotCat)
Leopardi (pogovor | prispevki)
popravljeno in dopolnjeno
Vrstica 23:
 
==Življenjepis==
Rodil se je v Trstu, a se je z materjo kmalu preselil v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]], odkoder je bila doma, kasneje pa v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v [[Komunistična partija Slovenije|Komunistično partijo Slovenije]]. Že takrat je začel objavljati članke, pod katere se je podpisoval s psevdonimoma B. Ločan in Stanko Dornik.
Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v [[Komunistična partija Slovenije|Komunistično partijo Slovenije]]. Med vojno je bil član vodstva [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in partizanskega gibanja [[NOB]]. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz [[Stalin]]ove [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija [[sociologija|sociologije]] v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Umrl je leta [[1976]] v Ljubljani.
 
Pred drugo svetovno vojno se je včlanil v [[Komunistična partija Slovenije|Komunistično partijo Slovenije]]. Med vojno je bil član vodstva [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in partizanskega gibanja [[NOB]]. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz [[Stalin]]ove [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija [[sociologija|sociologije]] v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Umrl je leta [[1976]] v Ljubljani.
 
==Najpomembnejša dela==
* Osnovni problemi marksizma, 1934 (prevod in spremna beseda) {{cobiss|ID=93690368}}
* ''France Prešeren – pesnik in mislec'',
* O Sovjetski zvezi, 1940 {{COBISS|ID=90037504}}
* ''Umetnosti in miselnost'',
* Tri razdobja v razvoju delavskega gibanja, 1943 {{COBISS|ID=22719837}}, 1944 {{COBISS|ID=10486066}}
* ''Književnosti in družba'',
* ''France Prešeren – pesnik in mislec'', 1949 {{COBISS|ID=5539890}}
* ''O humanizmu in socializmu'',
* ''Umetnosti in miselnost'', 1956 {{COBISS|ID=28762113}}
* ''Ivan Cankar in naš čas''
* ''Književnosti in družba'', 1957 {{COBISS|ID=2092801}}
* ''O humanizmu in socializmu'', 1965 {{COBISS|ID=828715}}
* ''Ivan Cankar in naš čas'', 1976 {{COBISS|ID=9334785}}
 
== Glej tudi ==