Štefan Kühar (duhovnik): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
Janoš je po Števanu podedoval izredno domoljubje. Ampak Števan med Muro in [[Raba|Rabo]] je videl resnično domovino [[Prekmurci|prekmurskih Slovencev]], tako kot [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]], ali [[Avgust Pavel]].
 
Posvetili so ga za duhovnika [[29. junij]]a, [[1911]]. Eno leto je služil kot kaplan v [[Tišina, Tišina|Tišini]], potem dve leti v [[BeltincBeltinci]]ihh. Od [[1914]], do [[1917]] je bil administrator [[Beltinska župnija|beltinske župnije]], potem župnik do smrti. Publiciral članke v [[Marijin lis|Marijinem listu]], ki je bil [[prekmurščina|prekmurski]] katoliški [[mesečnik]].
 
Že je pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] delal v Slovenski lüdski stranki, ki je bila zamejska partija [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] na [[Madžarska|Ogrskem]]. [[1918]] je [[Budimpešta]] ponudila avtonomijo za Slovence v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]]. Klekl je ustrojil program avtonomije, ki ga so podpisali [[Jožef Čarič]], [[Jožef Sakovič]], [[Ivan Baša]] in tudi Kühar. Ampak Slovenska lüdska stranka ne le na Ogrskem je hotela avtonomije, temveč tudi znotraj [[Slovenija|Slovenije]]. Tako so mislili ogrski Slovenci, da oni so značilna etnična skupina slovenskega naroda, imajo svojo identiteto in jezik. Program zato ni uspel, ker Klekl je mencal, tudi madžarska stranka ali je bila zaskrbljena, drugi so pa nasprotovali avtonomijo. Tudi med ogrskimi Slovenci so bili ''„oboževalci”'' Madžarov. Slovenska stranka najprej je tolerirala Kleklovo željo.