Študenti so zborovanje uradno prijavili kot zborovanje v spomin na študenta [[Jan Opletal|Jana Opletala]], ki je bil ustreljen med protinacističnimi protesti leta [[1939]]. Na protest, ki je bil dejansko namenjen zahtevam za pravičnejše študijske pogoje in nasprotovanju politični cenzuri, so organizatorji tako lahko povsem zakonito vabili s plakati in letaki. Na presenečenje organizatorjev se je pozivu odzvalo najmanj 15.000 prebivalcev Prage.
Ko se je množica ljudi podala proti središču mesta, so protestnike obkolile policijske enote, inkar seje jihprivedlo lotiledo sspopadov; palicami. Vv isti noči je bilo najmanj 600 ranjenih. Študentje so v naslednjih dneh zasedli stavbo univerze in zahtevali pojasnila, solidarnost z njimi pa so začeli izražati tudi ostali prebivalci Češkoslovaške. V dneh, ki so sledili, se je študentom v Pragi pridružilo več sto tisoč ljudi, ki so protestirali z vzkliki: ''»Ste že izgubili!«''
[[26. november|26. novembra]] se jih je v Pragi zbralo že 700.000. VZaradi lučipadca razmervlad domadrugih indržav v drugih[[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] in stopnjevanja protestov državahna vzhodnegadomačih blokatleh se je komunistična vlada že [[28. november|28. novembra]] z demokratskim Državljanskim forumom pod vodstvom takratnega oporečnika Václava Havla začela pogajati o predaji oblasti. [[10. december|10. decembra]] so se vladi priključili prvi nekomunisti, [[28. december|28. decembra]] je bil za predsednika parlamenta izbran voditelj [[Praška pomlad|Praške pomladi]] [[Aleksander Dubček]] in [[29. december|29. decembra]] je bil Havel izvoljen za predsednika države - mirna revolucija se je v le nekaj tednih končala s prehodom države v demokracijo.
Žametni revoluciji je leta [[1992]] sledila sporazumna ločitev Češkoslovaške na [[Češka|Češko]] in [[Slovaška|Slovaško]], ki sta samostojni državi postali [[1. januar]]ja 1993.
