Magnetar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dp./ značilnosti, nastanek |
dp. + zp./zbirka -- {{v delu}} |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Magnetar-3b-450x580.gif|thumb|right|200px|Umetnikova predstava magnetarja <small>(rdeče črte označujejo silnice magnetnega polja)</small>]]
'''Magnetar''' je tip [[nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]] z izjemno močnim [[magnetno polje|magnetnim poljem]], pri kateri zaradi [[radioaktivnost|radioaktivnih]] razpadov nastajajo velike količine visoko energijskega [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]], natančneje [[rentgenski žarki]] in [[žarek gama|žarki gama]].<ref name="Ward">Ward, Brownlee, str. 286.</ref> Teoretični koncept magnetarja sta leta 1992 predstavila ameriška [[astrofizik]]a [[Robert Duncan]] in [[Christopher Thompson]], dejanski žarki gama iz magnetarja pa naj bi bili prvič zaznani že leta 1979.<ref>Kouveliotou, Duncan, Thompson; str. 35.</ref>
== Nastanek ==
[[Slika:SGR 1806-20 108530main cloudballPrint.jpg|thumb|left|250px|Umetnikova predstava izbruha gama žarkov iz magnetarja [[SGR 1806–20]]]]
Po supernovi, ko se zvezda sesede v nevtronsko zvezdo, se gostota magnetnega polja zelo poveča, saj se po [[Maxwellove enačbe|Maxwellovih enačbah elektromagnetizma]] linearna razsežnost namagnetenega telesa prepolovi oz. zmanjša za dvakrat, kar pomeni da se gostota magnetnega polja poveča za štirikrat; slednja znaša torej približno 10<sup>8</sup> [[Tesla (enota)|T]]. Domnevano je, da naj bi se magnetno polje po [[teorija dinama|teoriji dinama]] (tj. preko vrtenja ter [[konvekcija|konvekcije]] električno prevodnega ioniziranega plina) ojačalo do 10<sup>11</sup> T oz. 10<sup>15</sup> [[Gavs|G]]. Rezultat tega naj bi bil torej magnetar.<ref>Kouveliotou, str. 237.</ref><ref name="journal2"/>
Potresni sunki na površju magnetarja povzročijo nestabilnost zvezde in s tem tudi nestabilnost magnetnega polja, kar pogosto vodi do izjemno močnih izbruhov gama žarkov, ki so na Zemlji bili zaznani v letih 1979, 1998 in 2004.<ref name="journal2"/> Najmočnejše sevanje gama žarkov kot posledica destabilizacije magnetarja [[SGR 1806–20]] je doseglo Zemljo 27. decembra 2004 in je trajalo 380 s. Energija, ki se je sprostila iz omenjenega magnetarja v prvi desetini sekunde, je bila tolikšna, kot jo [[Sonce]] [[izsev]]a v 250.000 letih.<ref>{{cite journal|author= Hurley, K. ''s sod.''|title=An exceptionally bright flare from SGR 1806–20 and the origins of short-duration big gamma-ray bursts|journal=Nature|year=2005|volume=434|pages=1098-1103|doi=10.1038/nature03519}}</ref>
== Značilnosti ==
Vrstica 24 ⟶ 25:
* Kouveliotou C., Duncan R.C. in Thompson C. (2003). [http://solomon.as.utexas.edu/~duncan/sciam.pdf »Magnetars«]. ''[[Scientific American]]'', str. 35.
</div>
== Zunanje povezave ==
{{commons|Magnetar}}
* [http://www.physics.mcgill.ca/~pulsar/magnetar/main.html Katalog znanih magnetarjev] {{ikona en}}
[[Kategorija:Vrste zvezd]]
| |||