Za slovensko oemljeozemlje so ohranjeni urbarji od 13. stoletja. Vodili so jih do leta 1848, ko je bila [[zemljiška odveza]].<br />Razlikovali so razne vrste urbarjev. ''Osnovni urbar'' (nemško Stockurbar) je dalj časa služil za odmero in kontrolo dohodkov. Od časa so časa so ga kontrolirali in sestavili nov temeljni urbar, vanj zabeležili spremembe in ga potem uporabljali pri nadaljnjem poslovanju za določanje vrednosti posesti in odmero obveznosti. Novemu urbarju so rekli ''reformirani urbar''. Ponekod so uporabljali prepis temeljnjega urbarja za eno leto in v njem knjižili dejanske dohodke. Tak urbar se je imenoval ''priročni urbar''(nemško Handurbar), po značaju je bil računska glavna knjiga. Podožniške dajatve pa so vsebovali tudi ''urbarialni zapiski'', desetinski,gorninski in tlačni registri.
