Žuželčje krilo: Razlika med redakcijama

'''[[Krilo|Krila]] žuželk''' so parni izrastki [[žuželke|žuželčjega]] [[zunanji skelet|zunanjega skeleta]], ki jim omogočajo [[letenje]]. Izvorno izraščajo iz drugega in tretjega člena [[oprsje|oprsja]] pri vseh [[seznam redov žuželk|redovih žuželk]], razen primitivnih [[pračeljustnice|pračeljustnic]] in [[ščetinorepke|ščetinorepk]]. V splošnem so tanke, široke in dolge kožnate strukture, ojačane z vzdolžnimi žilami, ki tvorijo značilen vzorec, povezujejo pa jih prečne žile, s čemer tvorijo v krilih "celice" - membranaste površine, omejene z vzdolžnimi in s prečnimi žilami.

 

Izvor kril pri žuželkah še ni povsem pojasnjen. Po eni od teorij naj bi se razvila iz premičnih [[škrga|škržnih]] plošč, kakršne imajo ličinke [[enodnevnice|enodnevnic]].

 

 

Ožiljenost kril vseh žuželk naj bi se razvila iz domnevnega primitivnega [[arhetip]]a, ki mu pravimo ''archedictyon''. Osnovni vzorec je pri različnih skupinah žuželk spremenjen z [[redukcija (biologija)|redukcijo]] ali cepitvijo glavnih žil. Nastane za skupino ali ožje značilen vzorec, ki je pogosto uporaben pri določanju žuželk, ponekod tudi do vrste natančno. Leta [[1898]] sta [[entomolog]]a John Comstock in George Needham razvila sistem za poimenovanje žil v krilih, ki je v uporabi še danes in je pomembno pripomogel k dokazu o skupnem izvoru vseh žuželčjih kril.

 

Sposobnost letenja, ki ga žuželkam omogočajo krila, je omogočila žuželkam, da so poselile skoraj ves svet in bistveno prispevala k uspešnosti te živalske skupine. Hitrost in gibčnost v zraku jim daje sposobnost natančne kontrole gibanja in do določene mere tudi oblike kril. Gibanje kril omogočajo obsežne letalne [[mišica|mišice]] v oprsju, ki so pri mnogih žuželkah eden glavnih porabnikov [[energija|energije]] v telesu. Pri večini žuželk se ne pripenjajo neposredno na bazo kril, temveč na zgornji del [[kutikula|kutikule]] (''notum''). Ob skrčenju deformirajo kutikulo, ta pa premakne krila, ki so vpeta vanjo. Glavno delo opravljajo mišice, ki deformirajo kutikulo navzdol, kar povzroči zamah krila navzgor. Za zamah navzdol so namenjene mišice, ki deformirajo kutikulo od spredaj nazaj, del [[delo|dela]] pa opravi tudi elastičnost kutikule, ki se po zamahu navzgor vrne v prvotno obliko. Žuželke s takim (posrednim) mehanizmom letenja združujemo v skupino [[Neoptera]] (»moderne krilate žuželke«). Pri [[Kačji pastirji|kačjih pastirjih]] in enodnevnicah pa se letalne mišice pripenjajo neposredno na bazo kril, ki so gibljvo vpeta v kutikulo, in po principu tečaja premikajo krilo podobno kot veslač premika [[veslo]]. Po tej lastnosti redova združujemo v skupino [[Palaeoptera]] (»staromodne krilate žuželke«). Neposredna omišičenost kril jim omogoča neodvisno premikanje vsakega krila posebej, na račun česar lahko kačji pastirji v zraku izvajajo neverjetne akrobacije.

 

<div class="references-small">

* Grimaldi D. (2005). ''Evolution of the Insects''. New York: Cambridge University Press. ISBN 0-521-82149-5 {{COBISS|ID=55898625}}

</div>

 

* [[Pterostigma]]

 

{{commons|Insect wing|Žuželčje krilo}}

 

[[Kategorija:Telesna zgradba členonožcev]]

[[nl:Vleugel (insect)]]

[[no:Vinge (insekt)]]

[[pl:Skrzydło owada]]

[[ru:Крыло насекомых]]