Marijan Zadnikar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Slovenski akademiki" (z uporabo orodja HotCat)
Grejo (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 24:
 
== Življenje in delo ==
Marijan Zadnikar se je rodil v Novem mestu, a je vse od leta 1922 živel v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo na Grabnu in leta 1940 maturiral na takratni I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Njegov oče je izhajal iz stare ljubljanske rodbine in se ob svojem stricu znanem [[Kamnik|kamniškem]] veterinarju in zbiratelju starin [[Josip Nikolaj Sadnikar|J.N. Sadnikarju]] tudi sam ogreval za zbirateljstvo; sinu je prvi zbudil zanimanje za [[zgodovina|zgodovino]] in njene vrednote. To je nedvomno vplivalo na sinovo odločitev, da je svoje življenje posveti domači umetnostni preteklosti in sicer kot umetnostni zgodovinar. Zaradi vojnih dogodkov, ki so ga v letih 1942/1943 za daljši čas pripeljale v italijansko internacijo, je študij umetnostne zgodovine pri prof. dr. [[France SteleStelé |F. SteletuStelétu]] zaključil šele po osvoboditvi. Leta 1949 je na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]] [[diploma|diplomiral]] in prav tam 1955 tudi [[doktorat|doktoriral]] s temo o [[romanika|romanski]] [[arhitektura|arhitekturi]] na Slovenskem. Strokovno se je izpopolnjeval na več tujih univerzah in veliko potoval in imel tudi v tujini številna predavanja.
 
Dr. Zadnikar, ki se je v svojem delu največ posvečal romanski arhitekturi, je bil znan tako strokovni kot tudi širši javnosti, stroka pa ga uvršča med vodilne umetnostne zgodovinarje raziskovalce in konservatorje prve povojne generacije pri nas. Bil je dolgoletni uslužbenec Republiškega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani, kjer je kot konservator deloval od 1947 do upokojitve 1982. Leta 1972 je dosegel naziv znanstvenega svetnika. Leta 1992 je dobil nagrado Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo. Leta 1997 je postal izredni, 2003 pa redni član [[SAZU]].<ref>''Veliki splošni leksikon'' (2006). Knjiga 20. Ljubljana:DZS.</ref>