Gorjanci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TXiKiBoT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: sh:Žumberak
Mich973 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''Gorjanci''' (na [[Hrvaška|hrvaški]] strani poznani kot Žumberačko gorje, {{jezik-de|Uskokengebirge}} <ref>[http://www.zeno.org/Meyers-1905/A/Karst+%5B2%5D Karst <sup><nowiki>[2]</nowiki></sup>] ''in Meyers Großes Konversations-Lexikon, Band 10., Leipzig, 1907., str. 680-681.'' {{Cquote2| ... und in dem gegen das rechte Saveufer streichenden '''Uskokengebirge''' mit dem St. Geraberg (Gorianc) 1181 m erreichend. {{de icon}}}}</ref>) je planotasto [[hribovje]] v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki obsega 212 kvadratnih [[kilometer|kilometrov]]. Najvišji vrh Gorjancev je 1178 [[meter|metrov]] visok [[Trdinov vrh]] (Sveta Gera). [[Pogorje]] je ob prelomih dvignjen [[gora|gorski]] čok, z grudasto [[tektonika|tektonsko]] zgradbo. Razteza se od [[Savska dolina|savske doline]] na [[vzhod]]u do črmošnjiške [[dolina|doline]] na [[zahod]]u. Po najvišjem slemenu, kjer je razvodnica med [[reka]]ma [[Krka|Krko]] in [[Kolpa|Kolpo]], poteka [[državna meja]] med Slovenijo in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Za Gorjance je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih značilnosti. Razmeroma nepregledno in težko prehodno hribovje poraščajo prostrani [[bukev|bukovi]] [[gozd]]ovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo zavarovana [[pragozd]]na ostanka. Na severu se Gorjanci strmo spuščajo proti Prigorjanskim goricam in se nato spustijo do Krške kotline, na zahodu z dolgimi slemeni prehajajo v Novomeško pokrajino, na jugu pa se stopnjasto spuščajo proti Beli krajini in Karlovški kotlini.
 
Za krajinsko in ekološko podobo Gorjancev so pomembne [[košenica|košenice]] z redkimi rastlinskimi vrstami. Pomembno naravno bogastvo Gorjancev so številni [[izvir]]i ([[Minutnik]], [[Gospodična (izvir)|Gospodična]], [[Jordanov studenec]]) in potoki (Kobila, [[Pendirjevka]], Klamfer, Sušica) v ozkih in globoko zajedenih [[dolina]]h severnega pobočja.
 
Naravne danosti Gorjancev nadgrajuje vse od prazgodovine pestra poselitvena preteklost. Zanjo je značilno [[sožitje]] obmejnega [[Slovenci|slovenskega]] in [[Uskoki|uskoškega]] prebivalstva. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno obdelal [[Janez Trdina]] ''([[Bajke in povesti o Gorjancih]])''. Gospodarsko izkoriščanje obsežnih gozdov se je pričelo [[1838]], ko je bila pri Dolžu zgrajena [[glažuta]], intenzivneje pa po prvi svetovni vojni z žago pri Fabriki, do katere je vozila gozdna [[železnica]].