Odpre glavni meni

Spremembe

No change in size, pred 9 leti
m
pravopis
 
Kot [[študentka]] je živela na [[Dunaj]]u, kjer je študirala je na eksportni [[akademija|akademiji]], a je ni dokončala zaradi [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]].
 
Leta [[1919]] se je poročila s [[Franc Albreht|Franom Albrehtom]], pesnikom, pripovednikom in publicistom.
 
Med obema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je dejavno sodelovala pri [[ženska|ženskem]] gibanju, v mednarodni Ligi za mir in svobodo idr.
 
Med [[narodnoosvobodilni boj|NOBnarodnoosvobodilnim bojem]] je bila večkrat zaprta. 6. januarja [[1944]] je bila celo internirana v [[koncentracijsko taborišče]] v [[Ravensbrück|Ravensbrücku]], v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] (osvoboditvi) sta se skupajje preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]]. TuTam je Vera Albreht delovala kot publicistka in pri [[PEN]]-u.
 
Svojo umetniško in življenjsko potUmrla je končala leta [[1971]], stara 76 let, v Ljubljani.
 
== Delo ==
* '''''Nekoč pod Gorjanci'''''
 
To je knjiga spominov Vere Albreht, na njena otroška leta, ki jih je preživela ob vznožju hribovja [[Gorjanci]] vzdolž reke [[Krka|Krke]], kjer je stala njena domačija.
V petnajstih zgodbah (Na deželo, Maščevanje, Otilija, Sove, Krvava Micka, Graščinski pastir, Štruklji, Srečanje z zgodovino, Njena košarica, Čarovnik Fiče, Gospod Anton, V mestecu moje mladosti, Mutec Oti, Razočaranje, Gorjanci) , v preprostem ljudskem duhu naniza vesele in žalostne doživljaje iz svojih otroških let. To je čas, ko so lojtrski voz, koleselj in kočija bili po Dolenjski edino prevozno sredstvo. To je pripovedovanje o življenju na samotnih kmetijah pod Gorjanci in v mestu o vaških in trških posebnežih, o siromašnih srčno dobrih slovenskih ter bogatih in ošabnih nemških tetah, o dobri Jernejevki, ki pobira in vzreja najdenčke, o čarovnikih, ki čarajo, pa nič ne začarajo, o raznih nesrečnikih in čudakih, vse to pa skozi oči globoko doživljajočega otroka. Zgodbe, ki se odvijajo v dolini Krke predstavljajo svet z vsemi svojimi tegobami, boleznimi, običaji, šegami v dobi, ko so Slovenci bili na lastnih tleh navadna raja, nemški gospod pa vseoblastni gospodar, ki jih je zaničeval.
 
* '''''Lupinica'''''
 
Lupinica je pravljica o plavolasi istoimenski deklici, ki je bila tako majhna, da jo je že rahel vetrič lahko odpihnil. Nekega dne je hodila po cesti, ko je kar naenkrat privihrala burja, jo dvignila visoko v nebo, tako da je pristala na krilu letala. Lupinico je letalo odneslo v neznane kraje med neznane ljudi. Držala se je je nesreča, tako da je potovala daleč proč od svojega doma. Z veliko ladjo je pripotovala celo na vzhod, med palme in črnce. Tam so jo iz usmiljenja medse sprejele živali: žirafa Uganda, noj Kiku, zebra Zula, slon Sambo, gazela Gala in ostali tovariši in tovarišice, ki so ji pomagali preživeti v kruti savani. Žirafa Uganda je zanjo skrbela kot lastna mati, ji prinašala hrano, jo negovala in iz srca imela rada. Lupinica je doživela mnogo hudega: kakoko je leopard pokončal gazelo Galo, smrt Ugande, kakoko se je Lupinica izgubila sredi savane in so jo ugrabili pavijani in še mnogo drugega. Vendar pa je ob sebi imela prijatelje, ki so ji vedno priskočili na pomoč, jo varovali, ji stali ob strani, jo tolažili in nenazadje ji preko lastovic, ki so pozimi prišle v tople kraje in spomladi spet odšle, omogočili varno pot domov. Zgodba se konča, ko lastovke odletijo, z njimi pa Lupinica in se tako končno po vseh pripetljajih vrne domov.
 
* '''''Babica in trije vnučki'''''
344

urejanj