Wikipedija

Muk: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika »89.212.174.33« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Klemen Kocjancic«
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m slog
Vrstica 1:
{{slog}}
'''''Muk''''' je [[pravljica]], njen avtor je [[Fran Milčinski]]. Objavljena je v knjigi istega avtorja z naslovom ''[[Pravljice]]''. Knjiga je bila izdana leta 1911 pri založbi [[Mladinska knjiga]]. Kasnejše izdaje knjige so bile še leta 1921, 1970, 1972, 1975, 1979, 1997, 1999, 2001 in 2005.
 
== Viri ==
 
== Nekaj o avtorju ==
 
[[Fran Milčinski]] je bil slovenski pripovednik in dramatik. Rodil se je 3. decembra 1867 na Notranjskem in umrl 24. oktobra 1932 v Ljubljani. Po poklicu je bil [[sodnik]]. Da bi lastnim in tujim otrokom privzgojil smisel za človekoljubje in dobroto, je po ljudskih pesmih in pravljicah obnovil vrsto zgodb. Tako je nastalo več knjig za mladino, med njimi najbolj priljubljeni ''[[Pravljice]]'' (1911) in ''[[Tolovaj Mataj]]'' (1917). (Povzeto po spremni besedi iz knjige ''[[Pravljice]]''.)
 
== ''Pravljice (1911)'' - Nekaj interpretacij ==
=== ''Muk'' ===
*Književni prostor v pravljici ''Muk'' sta sprva brodarjeva [[hiša]] in breg, nato steklen [[grad]] na dnu [[jezera]] ter na koncu [[cerkev]] in ponovno breg.
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- brodar, ki je bil vdovec
- brodarjeva hči
- Muk ([[podvodni mož]])
*Stranske književne osebe so:
- trije sinovi Muka in brodarjeve hčere
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljica je literarna [[pripoved]], v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro; lahko pa je tudi [[izročilo]] o kakem zgodovinskem [[dogodku]], [[osebi]], navadno z izmišljenimi, [[domišljijskimi]] sestavinami. (Povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika.)
*Pravljične značilnosti v ''Muku'':
- pravljično število: [[število]] tri (trije bratje, Muk tri krat potegne vrvico)
- dobro premaga zlo: (mati reši sinove pred pogubo)
- božja pomoč: (podvodni mož izgubi moč nad sinovi, ko jih mati da krstiti)
- nadnaravne moči: (Muk udari z bičem po jezeru in se le-ta odpre da lahko po suhem prideta z ženo do steklenega gradu)
- čudežne stvari: ([[koš]] smeti se spremeni v čisto [[zlato]]; zlata [[veriga]] trdna kot [[jeklo]] in tanka kot [[las]])
*Motiv:
Pri pravljici ''Muk'' se pojavi motiv podvodnega moža. [[Fran Milčinski]] pa v knjigi [[Pravljice]] uporabi še druge motive, značilne za slovensko področje, kot so:
- motiv desetega otroka (''Desetnica'')
- motiv prevzetnosti (''Premalo zemlje in preveč'')
- motiv pravične kazni (''Neusmiljeni graščak'')
- motiv bitja z nadnaravnimi močmi (''Vila'')
- motiv mačehe (''Mačeha in mamica'')
- motiv živali s človeškimi lastnostmi (''Sin jež'')
- motiv dobrote in poguma (''Zlata hruška'')
- motiv pogubnega bogastva (''Kačji kralj Babilon'')
- motiv božje pomoči (''Botra'')
 
=== ''Desetnica'' ===
*Književni prostor v pravljici ''Desetnica'' je [[grad]], nato [[gozd]] in po vsem [[svetu]], kjer je Alenčico vodila pot.
*Književni [[čas]] je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- gospod
- gospa
- Alenčica (deseti otrok)
*Stranske književne osebe so:
- ostalih devet hčera gospoda in gospe
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v ''Desetnici'':
- pravljično število 7: (dvakrat po sedem let je Alenčica hodila po svetu)
- [[narava]] z nadnaravnimi močmi: ( hrast, smreka in gaber so govorili )
- božja pomoč: ( gospod in gospa dobita desetega otroka )
 
=== ''Premalo zemlje in preveč'' ===
*Književni prostor je neka [[kmetija]] in [[pokopališče]].
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- bogat kmet
- reven kmet (sosed bogatega kmeta)
- mrtev kmet
*Stranske književne osebe so:
- grajski pisar
- grobar
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Premalo zemlje in preveč'':
- pravljično število 3: (ob meji kmetij so stale tri dolge krive češplje)
- nadnaravne stvari: (mrtev kmet se je pogovarjal z živim kmetom)
- srečen konec: bogat kmet je delil bogastvo z revnim kmetom)
 
=== ''Neusmiljeni graščak'' ===
*Književni prostor je graščina, nato pa temna [[ječa]] v grajskem [[stolpu]].
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- bogat in ošaben graščak
- reven kmet
- valpet
*Stranske književne osebe so:
- ostali kmetje
- graščakov sluga
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Neusmiljeni graščak'':
- dobro zmaga nad zlim: (graščak plača svoje grehe s kruto smrtjo)
- nadnaravne stvari: (kosti pokojnega kmeta govorijo)
- [[živali]] z nadnaravnimi močmi: (črni [[orli]] z železnimi kremplji in iz kljunov bruhajo ogenj)
 
=== ''Vila'' ===
*Književni prostor sta najprej dve sosednji hiši in pašnik, nato studenec, nato pa spet [[hiša]] ter [[polje]] in [[pašniki]]. Na koncu je književni prostor ječa.
*Književni čas so tisti dnevi, ko so gorske [[vile]] še zahajale med dobre ljudi in jim pomagale s svetom in z dejanjem.
*Glavne književne osebe so:
- deklica
- mladenič
- mladeničeva mati
*Stranske književne osebe so:
- trije otroci mladeniča in mladenke
- biriči
- gospoda
- sodniki
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedi.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Vila'':
- pravljično število 3: (trije otroci)
- [[bitje]] z nadnaravnimi močmi: (vile)
- nadnaravne moči: (deklica je videla usodo svojih prvih dveh otrok)
- pravljično število 9: (deklica- vila je imela devet dežel, v vsaki deželi devet gradov, v vsakem gradu devet soban, v vsaki sobani devet zakladov)
 
=== ''Mačeha in mamica'' ===
*Književni prostor je hiša in nato pokopališče.
*Književni čas je neznan
*Glavne književne osebe so:
- mož
- žena
- Aga-Dragica
- mačeha
*Stranske književne osebe so:
- boter zvonar
- kužek Belinček
- rajska mamica
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Mačeha in mamica'':
- pravljično število 3: (tretje jutro je Aga-Dragica odšla do cerkvice)
- nadnaravne moči: (mati pride iz groba)
- božja moč: ([[Bog]] je spremenil srce mačehi in je postala dobra ter ljubeča mati Agi-Dragici)
- značilen zaključek pravljice: (in živeli so srečno še mnogo let)
 
=== ''Sin jež'' ===
*Književni prostor je najprej dom [[cesarja]] in cesarice, nato gozd, pa spet dom in nato grad sosednjega kralja.
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- cesar
- cesarica
- sin [[jež]]
- sosednji kralj
- najmlajša hčerka sosednjega kralja
*Stranske književne osebe:
- petelin
- starejši dve hčeri sosednjega kralja
- straža
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Sin jež'':
- živali s človeškimi lastnostmi: (sin v podobi ježa, ki govori in čustvuje)
- pravljično število sedem: (jež je moral za sedem let od doma v gozd
- pravljični dogodek: (najmlajša hčerka poljubi ježa in iz ustnic padejo na ježa kapljice krvi, nato se spremeni v prelepega mladeniča)
 
=== ''Zlata hruška'' ===
 
*Književni prostor je sprva vrt mogočnega kralja, nato belo [[mesto]], vrh [[hruške]], nato spet kraljevi [[vrt]], pašnik in na koncu pa kraljevi grad.
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- kralj
- pastir
- prelepa gospa s svetlo [[zvezdo]] na glavi
- bel [[konj]]
- dolgopetnik
*Stranske književneosebe so:
- hlapci
- kraljeva hčer
- žerun
- goltun
- straža
- generali
- ministri
- sodnik
- rabelj
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Zlata hruška'':
- [[pravljično število]] 7: (sedem zajcev)
- nadnaravno sadje: (plodovi drevesa so bile zlate hruške)
- živali s človeškimi lastnostmi: (bel konj je govoril s pastirjem)
 
=== ''Kačji kralj Babilon'' ===
 
*Književni prostor v pravljici je revna kmetija, nato beli prod, podzemni rovi in nazadnje polje.
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
 
- kmetič
- kačji kralj Babilon
- starka
- kmetova žena
- kralj
*Stranske književne osebe so:
- štirje konji
- otroci
- berači
- prijatelji
- sosedje
- lovec
- zlatarji
- bela žena
- bela kača
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Kačji kralj Babilon'':
- pravljično število 3: (rov s tremi vrati, tri kravice)
- nadnaravni predmet: ([[pero]], ki odpira vrata)
- čudežni predmet: ([[krona]] kačjega kralja, ki prinaša bogastvo)
 
=== ''Botra'' ===
 
*Književni prostor v pravljici sta revna koča na koncu vasi ter [[kapelica]].
*Književni čas je neznan.
*Glavne književne osebe so:
- mož
- žena
- šesti otrok- deklica
- gospa
*Stranske književne osebe so:
 
- pet otrok
- soseda
*Pripovedovalec je tretjeosebni in vsevedni.
*Pravljične značilnosti v pravljici ''Botra'':
 
- božja pomoč: (nebeška gospa postane botra šestemu otroku)
 
== Viri: ==
 
=== Knjižni viri ===
 
*Fran Milčinski (1972). Pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga
*SSKJ ( 2008). Ljubljana: DZS, d. d.
 
{{lit-stub}}
=== Spletni viri ===
 
*http://www.cobiss.si
 
[[Kategorija:Fran Milčinski]]
[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Muk«