Jože Snoj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
Rodil se je 17. marca 1934 v Mariboru. Očetu je bilo ime Anton mami pa Vera Snoj. Sledili sta mu še sestri Mija in Breda. Družina je morala leta 1941 pred Nemci pobegniti iz Maribora v materin rojstni kraj Mokronog na Dolenjskem, od koder so, tokrat pred komunisti, spet morali pobegniti v Ljubljano. Gimnazijo je končal v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral pa je leta 1960 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] iz slavistike in primerjalne književnosti. Od 1961 do 1971 je bil [[novinar]] v kulturni redakciji [[Delo]], od 1971 do 1993 pa urednik pri [[Državna založba Slovenije|Državni založbi Slovenije]]. Iz dveh zakonov ima otroke Vida, Jošta, Veroniko, Zariko in Antona. Živi in dela v Ljubljani.
"Vrednota kot pojem je nekaj, kar je vredno. In kar je vredno, je dragoceno. Brez česarkoli še tako majceno vrednega je karkoli, pa če je še tako veliko, brez vrednosti. Brez življenjskih vrednot je človeško življenje brez vrednosti. Po njih je dragoceno in vredno čuvanja in ohranjanja."
==
Njegov opus sestavljajo pesmi, pripovedna [[proza]], kritike, [[esej]]i in različni članki. Izraziteje posega tudi v mladinsko književnost (npr. ''Barabakos in kosi'', ''Avtomoto mravlje'', ''Domen Brezdomni in deklica'' ''Brezimena'' idr.). Njegova izrazito osebna poezija pomeni enega značilnejših prehodov od tradicije k [[avantgarda|avantgardi]] (npr. ''Nenadoma v velikem prostoru sami'', ''Balade za glas'' ''in raglje'', ''Žalostinke za očetom in očetnjavo'' idr.). V pripovedni prozi je oblikoval zanimive različice evropskega modernističnega romana (''Hodnik'', ''Negativ Gojka Mrča'', ''Jožef ali Zgodnje odkrivanje srčnega raka'', ''Gavženhrib'', ''Fuga v križu''). V romanu ''Jožef ali Zgodnje odkrivanje srčnega raka'' je uporabil mitsko in arhetipsko figuro biblijskega egiptovskega Jožefa in suvereno soočil preplet starih in novih časov. Tako po izpovedni kot tudi po artistični strani sta izjemna še romana o 2. svetovni vojni ''Gavženhrib'' in ''Fuga v križu''. V študiji je Snoj obsežneje obravnaval pesnika Murna (''Josip Murn'').
Tematsko je njegova poezija najizrazitejša v izražanju moške erotike, eksistencialne stiske ter metafizičnega protesta in upora proti konvencijam. Modernistična načela pesnjenja dopolnjujejo mitske aluzije.
Na začetku sedemdesetih je z navezavo na izročilo slovenskega ljudskega pesništva njegov pesniški svet postal mračnejši, bolj baladen. V osemdesetih in devetdesetih letih je zaznati odmik od strogo modernističnega pesništva. Za to obdobje je značilna vedno močnejša težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence (Žalostinke za očetom in očetnjavo, Domotožje, Duhovne pesmi). V tem je v primerjavi z osrednjimi slovenskimi modernističnimi pesniki (D. Zajc, Gregor Strniša, V. Taufer, N. Grafenauer) morda najizrazitejša posebnost njegove lirike. Kot pripovednik je najprej objavil modernistično oblikovane novele ''(Gospa z mentolom)'' z aktualno socialnokritično in intimno eksistencialno tematiko. Konec sedemdesetih let je v romanu ''Jožef ali zgodnje odkrivanje srčnega raka'' v ospredju moška erotika, posebnost pa je tudi vpeljava svetopisemskih motivov za prikaz intimne bivanjske in moralno-etične ter aktualne družbeno kritične problematike. V romanih iz osemdesetih let je obravnaval travmatična protislovja slovenske polpretekle zgodovine in skušal osvetliti tragično ujetost posameznikov v bratomorno vojno iz drugačne etične perspektive oz. iz več perspektiv. V romanu ''Noetova bajta'' je prek odmevov vojne tematike spet prešel k sodobnosti in zasebnemu dogajanju v kriznih časih osamosvajanja Slovenije.
Napisal je tudi številne knjige za otroke: pesmi so zvočno in ritmično razgibane in temeljijo na besedni igri ''(Lajna drajna, Pesmi za punčke in pobe, Skozi vrt in čez plan)'', prozna besedila pa so po vsebini večinoma pravljična ''(Barabakos in kosi, Avto moto mravlje, Zarika iz Zarje, Pravljica o vodni kapljici, Jutro sveta)''; ponekod pravljičnost izraziteje prehaja v grotesknost, parabolizacijo in alegorizacijo ali poetično parafraziranje bibličnih tem ''(Domen Brezdomi in deklica Brezimena, Škorček norček, Bajanja o Bogu)''.
Kot kritik je sistematično ocenjeval književne izdaje, kot publicist pa se je skoraj 3 desetletja ukvarjal z aktualnimi sodobnimi vprašanji v povezavi s književnimi in kulturno-političnimi temami; med temami v osemdesetih letih izstopa zavzemanje za slovensko samostojnost. V polemično pisanem ''Ubijanju zemlje'' izvira Snojevo etično stališče iz brezpogojnega priznanja svetosti življenja, medtem ko je v devetdesetih letih tudi za eseje značilno religiozno premišljevanje in samospraševanje.
==
*1963, ''Mlin stooki''
*1966, ''Gospa z mentolom'' (novele)
Vrstica 65 ⟶ 67:
*2002, ''Pod nebje''
==
* [[Tomšičeva nagrada]] za novinarsko delo
* 2 [[Levstikova nagrada|Levstikovi nagradi]] za mladinsko literaturo
Vrstica 73 ⟶ 76:
* [[Veronikina nagrada]] 2009 za zbirko ''Kažipoti brezpotij''
==
'''Literatura'''
*N. Grafenauer: ''Alienacija v poeziji'' - Jože Snoj, ''Mlin stooki'', Sd 1964
*M. Mejak: ''Književna kronika 1962 - 1965'', 1966
Vrstica 88 ⟶ 93:
*Iz Enciklopedije Slovenije o delu Jožeta Snoja
*Članek: Jože Snoj: S šolo nad "delitev duhov"
'''Viri'''
*Kos, Janko, Dolinar, Ksenija in Blatnik, Andrej (ur.). ''Slovenska književnost''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1996.▼
== Glej tudi ==
Vrstica 97 ⟶ 105:
*Društvo slovenskih pisateljev [http://www.drustvo-dsp.si/]
▲*Kos, Janko, Dolinar, Ksenija in Blatnik, Andrej (ur.). ''Slovenska književnost''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1996.
{{-}}
{{RozanceviNagrajenci}}
| |||