Biosfera: Razlika med redakcijama

odstranjenih 5 zlogov ,  pred 10 leti
m
dp/slog - malo manj eksplicitnih tujk
m (dp/slog - malo manj eksplicitnih tujk)
[[Slika:Seawifs global biosphere.jpg|thumb|right|360px|Termični prikaz oceanov, [[rastlinje|rastlinja]] in [[celina|celin]].]]
'''Biosfera''' je vsota vseh [[ekosistem|ekosistemov]].Imenuje se tudi območje življenja na [[zemlja|zemlji]].Je svetovni [[ekološki sistem]] ki vkljočuje vsa živa bitja na zemlji in njihova razmerja, vključno z njihovo povezavo z elementi [[litosfera|litosfere]], [[hidrosfera|hidrosfere]] in [[atmosferaozračje|atmosfereozračja]]. Znanstveniki predvidevajo da je biosfera nastala pred 3.5 miljarde let z procesom biogeneze.
 
==Izvor in uporaba izraza==
Medtem, ko ima izraz ''biosfera'' geološki izvor, na ta izvor vplivata tako Darwin-ova in Maury-eva veda o zemlji. Povezava biosfere v [[ekologija|ekološki]] kontekst prihaja iz dvajsetih let prejšnjega stoletja (glej Vladimir I. Vernadsky), ki uspešno nadgradi tezo iz leta 1935, vpeljano po Sir Arthur Tansley-u (glej zgodovina ekologije). Vernadsky je definiral [[ekologija|ekologijo]] kot znanost biosfere. To je v bistvu interdisciplinarni koncept vključevanja astronomije, [[geofizika|geofizike]], [[meteorologija|meteorologije]], [[biogeografija|biogeografije]], [[evolucija|evolucije]], [[geologija|geologije]], [[geokemija|geokemije]], [[hidrologija|hidrologije]] in – splošno povedano – vsega življenja in zemeljskih znanosti.
 
== Domneva GAIA hipoteza==
 
Domneva Gaia hipoteza pravimoje teorijiteorija, da je biosfera organizem, ki vseskozi raste – metaforično ali pa zares. James Lovelock, Angleškiangleški znanstvenik atmosfereozračja, je predstavil Gaiaodomnevo hipotezoGaiao, da bi razložil kako sodelujeta naravni biotični in nenaravni abiotični faktor v biosferi. Ta hipotezadomneva gleda na zemljo kot živi organizem, v katerem atmosferaozračje, geosfera in hidrosfera delujejo kot medsebojno povezani sistemi, ki so nosilci vsega živega. V zgodnjih 1970-ih, je Lynn Margulis, ameriški mikrobiolog, dodal k hipotezidomnevi to, da ne obstaja nič specifičnega, kar bi vezalo biosfero in druge zemeljske sisteme. Za dokaz, ko se višina ogljikovega dioksida v atmosferiozračju poveča, začne rastlinje hitreje rasti. Posledica je zmanjšanje ravni ogljikovega dioksida v atmosferiozračju.
 
Dandanes je veliko znanstvenikov vpletenih v novih področjih, kjer preučujejo delovanje naravnih biotičnih in nenaravnih abiotičnih faktorjev v biosferi. Dve takih ved sta geobiologija in geomikrobiologija. Ekosistemi se pojavljajo, ko živa bitja in njihovo okolje delujejo kot sistem. Razlika med ekosistemom in biosfero bi bila potem preprosta – biosfera je na splošno vse.
Seveda obstajajo tudi ekstremi – ugotovljeno je, da Rüppell-ov jastreb leti na zavidljivih 11300 metrov visoko, in da se gosi, ko se selijo, letijo čez Mount Everest – na 8300 metrih nadmorske višine. Jaki živijo konstantno na višinah 3200 – 5400 metrih nadmorske višine, gorske koze do 3050 metrov. Na takih višinah, se rastlinojedi največkrat preživljajo z mahovjem, lišaji in zelišči
 
Mikroskopski organizmi živijo pa v takih ekstremih, da – če jih vzamemo v obzir – se širina zemljine biosfere krepko poveča. Najdeni so bili [[mikrobi]] v zemljini atmosferiozračju, tudi na 41 kilometrih. Malo verjetno je, da so mikrobi aktivni na taki nadmorski višini, kjer so temperature izjemno nizke in ultravijolično sevanje zelo visoko. Veliko bolj vrjetno je, da so bili teti mikrobi prenešeni v višjovišje sloje atmosferoozračja preko vetrov ali vulkanskih[[ognjenik|ognjeniških]] izbruhov. Mikrobe, ki živijo v morju, so našli na globini več kot 10km (Marijanin prekop). Mikrobi niso odvisni od vode, zraka ali Zemeljske skorje. Gojeni termofilni mikrobi so bili odstranjeni iz jedra zemlje, kjer so temperature kamnine nekje med 65-75ºC. Temperatura se povečuje hitro glede na bližino jedra zemlje. Hitrost dviga temperature je odvisna od veliko faktorjev vključno z tipom zemljeske skorje (zemljaska skorja ali dno morja), tipa kamnine, geografske lokacije itd. Zgornja temepraturna meja, pri kateri mikrobi preživijo, je 122ºC, tako, da lahko mejo preživetja v ''globoki boisferi'' definiramo po temepraturi, bolj kot po aboslutni globini.
 
Zemeljsko biosfero lahko razdelimo na številne ekosisteme, na katerem v glavnem prebivajo podobne floro in favno. Na kopnem so ekosistemi večinoma ločeni po zemljepisni širini. Zemljski ekosistem okoli Artike in Artičnega kroga je relativno neprijazen do rastlinskega in živalskega življenja, med tem ko je ekosistem blizu ekvatorja bolj pogosto naseljen. Kopenski organizmi v zmernih in Artičnih ekosistemih imajo relativno malo rastlinja (biomase), energijskih izvorov, ter imajo vidne prilagoditve na mraz. Te organizmi se prilagojeni tudi na selitveno migracijo, zmisko spanje, več plastno izolacijo pred mrazom (koža, maščoba), ter znajo uravnavati toploto v telesu (vročekrvnost).