Biosfera: Razlika med redakcijama

 

==Obseh zemljine biosfere==

 

Vsak del planeta, od polarnih kap do širnega [[ekvator|ekvatorja]], podpira življenje – naj si bodi mikroskopska [[bakterija]], ali pa ogromni kit. Novejše raziskave kažejo iz področja [[mikrobiologija|mikrobiologije]] kažejo, da je obseg mikrobnih živih tvorb v zemljini skorji in v tako imenovanih 'neživljenskih območjih' večji, kot vseh drugih živih bitij na zemlji – živalstva in rastlinstva. Natančen obseg zemljine biosfere je zelo težko izmerljiv. Večina ptic leti na višini 650 – 1800 metrov, in obstajajo primeri rib, ki živijo na globinah tudi do 8372 metrov pod vodo (jarek Puerto Rico).

Mikroskopski organizmi živijo pa v takih ekstremih, da – če jih vzamemo v obzir – se širina zemljine biosfere krepko poveča. Najdeni so bili [[mikrobi]] v zemljini atmosferi, tudi na 41 kilometrih. Malo verjetno je, da so mikrobi aktivni na taki nadmorski višini, kjer so temperature izjemno nizke in ultravijolično sevanje zelo visoko. Veliko bolj vrjetno je, da so bili te mikrobi prenešeni v višjo atmosfero preko vetrov ali vulkanskih izbruhov. Mikrobe, ki živijo v morju, so našli na globini več kot 10km (Marijanin prekop). Mikrobi niso odvisni od vode, zraka ali Zemeljske skorje. Gojeni termofilni mikrobi so bili odstranjeni iz jedra zemlje, kjer so temperature kamnine nekje med 65-75ºC. Temperatura se povečuje hitro glede na bližino jedra zemlje. Hitrost dviga temperature je odvisna od veliko faktorjev vključno z tipom zemljeske skorje (zemljaska skorja ali dno morja), tipa kamnine, geografske lokacije itd. Zgornja temepraturna meja, pri kateri mikrobi preživijo, je 122ºC, tako, da lahko mejo preživetja v ''globoki boisferi'' definiramo po temepraturi, bolj kot po aboslutni globini.

 

 

==Različne biosfere==