|
== Povzetek vsebine ==
Jelen Jarko seje potoval tedne in tedne, najprej z vlakom, nato z ladjo. Poslali so ga iz globokega gozda na Kitajskem v velik živalski vrt, kjer sedaj stanuje. Jelen je imel najprej domotožje po svojem gozdu, potem pa mu je v živalskem vrtu postalo všeč, saj so ga obiskovali otroci, ki jih je imel rad. Odrasli obiskovalci Vrta so Jarka ožigosali z imenom desetkar, ker je imel deset parožkov. Ko pa je prišla zima in je zunaj pričelo snežiti, je v Vrt prihajalo le malo otrok. Vsi so pripravljali novoletne smrečice. Jelen pa je otroke čakal in čakal. Na silvestrovo pa je bil zelo žalosten, zato se je odločil, da odide iz živalskega vrta. Poslovil se je od živali in odšel. Po poti je opazoval ljudi, ki so se v toplih domovih obdarovali in peli novoletne pesmi. Odstopical je v gozd. Želel se je vrniti na Kitajsko. Bil je neizrečeno sam. Spraševal se je, če v gozdu ni nobene živali. Opazil je sovo, ježke, lisico, zajčka in srni. Jelen Jarko je tako prehodil nekaj vasi. Nekega dne je na poti zagledal sedem lovcev, ki so korakali iz vasi. Ob pogledu na jelena so se začudili, ker takega jelena še niso videli, od začudenja so izpili en kozarček. Jelen je prišel v tretjo vas. Tam je bilo zelo lepo. Tu se je lahko tudi okrepčal. Tedaj se zagledal skupino otrok, ki se je sprehajala skozi gozd. Z njimi se je sprehajal dolg odrasel človek in na jelenovo žalost tudi pes. Jarko se je skril v gosto grmičevje in opazoval. Otroci so v gozd živalim prinesli novoletno jelko, ki je bila okrašena s hrano za živali. Zraven pa so si prepevali pesmico. Po odhodu otrok je k jelki prišlo nekaj živali, ki so pojedli hrano, nato pa je vsak odšel po svoji poti, jelen pa je spet ostal sam. Potihoma si je zaželel, da bi bil spet v živalskem vrtu. Spomnil se je otrok in prisrčnega dečka Pavla. Tako je končal svoje popotovanje in odpeketal proti domu. Seveda ne na Kitajsko, temveč v živalski vrt. Jarko se je po poti približal ljudem in tako povzročil zmedo v vasi. Prestrašeni ljudje so brž poklicali gozdnega nadzornika, jelen pa je pot nadaljeval. Na poti je srečal Pavla, ki je pogledu na jelena je obnemel in zakričal: »Jelen Jarko, jelen Jarko!« Ta pa ga ni slišal, mudilo se mu je. Pavel pa je šel za njim. Ustavil ga je nadzornik in zahteval pojasnilo. Pavel je nadzorniku pojasnil, kje je Jarko. Jelen pa je že prišel do vhoda v živalski vrt. Naglo je stopical proti svoji kletki, kjer ga je čakal paznik Emil s skledo polno najboljših jedi. Pred ograjo pa je že stalo veliko otrok, ki je čakalo na Jarkota. Otroci so bili veseli in jelenu peli pesmico. Otrokom sta se pridružila tudi gozdni nadzornik in Pavel. Jarko je bil v svoji ograji neizmerno dobre volje in lahko se je do sitega najedel.
== Analiza pravljica: ==
|
